Pod vodstvom Slovenca odkrili pozabljeno majevsko mesto (FOTO)

Arheologi so na mehiškem polotoku Jukatan odkrili doslej še neznano majevsko mesto, ki so ga poimenovali Minanbé, so sporočili iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani.

Ekipo z mehiškega Inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) je vodil dr. Ivan Šprajc, slovenski arheoastronom in predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije v ZRC SAZU.

Majevsko mesto so ga odkrili v biosferi Calakmul v mehiški zvezni državi Campeche. Po ugotovitvah arheologov je bilo zadnjih tisoč let prekrito z gostim rastjem, kar pomeni, da po mestu niso plenili roparji.

Kot je povedal Šprajc, Minanbé leži v tako gosti džungli, da so se do njega morali prebiti tako, da so si izsekali okoli pet kilometrov poti, po kateri so napredovali s štirikolesniki in zatem še pet kilometrov hodili peš.

Na sled starega majevskega mesta jih je pripeljala lidarska tehnologija – tehnologija za merjenje razdalj in ustvarjanje 3D-modelov okolice z uporabo laserskih žarkov. Z njeno pomočjo so ugotovili, da se pod bujnim rastjem na približno 15 hektarjih površine skrivajo ostanki stavb.

Podrobnejši pregled na terenu je pokazal, da tam res leži urbano središče s trgi, na katerih so stale palače in svetišča, mesto pa je bilo obkroženo s poljedelskimi terasami in kanali za upravljanje z vodo.

Mesto stalo že v 7. stoletju

Posebno pozornost raziskovalcev je pritegnila piramida, ki se dviguje v višino 13 metrov. Ob cesti so našli tudi 14 kamnitih stel in oltarjev (stela je pokončen kamnit spomenik ali plošča, postavljena kot spominsko, versko, politično ali pogrebno obeležje, op. a.). Hieroglifski zapisi in ikonografski prikazi na nekaterih od spomenikov kažejo na to, da je mesto Minanbé igralo pomembno vlogo kot versko in politično središče, so navedli pri INAH.

Na enem od spomenikov je tudi koledarski zapis z letnico 849, kar je arheologom dalo pomemben namig pri datiranju majevskega naselja. Eden od hieroglifskih zapisov pa je še starejši, najverjetneje izvira s konca 7. stoletja našega štetja – ta je po predvidevanjih arheologov najstarejši zapis na tem območju.

O najdbi je dr. Ivan Šprajc spregovoril tudi v videoposnetku, ki ga je objavil INAH. Ogledate si ga lahko tukaj.