Podnebna konferenca se sprevrača v fosilno razočaranje: vsako leto več nezaupanja in frustracij

Podnebna konferenca prvič poteka v trenutku, ko vemo, da smo presegli varno mejo segrevanja za 1,5 stopinje Celzija. Toda nič ne kaže, da bi kruta dejstva pripomogla k ambicioznejšim ciljem.
Podnebna konferenca v turški Antalyi (COP 31) je pozno popoldne v petek uradno stopila v podaljške, tudi sobota do sedaj še ni prinesla preboja. Avstralsko predsedstvo v tekmi s časom izvaja še zadnja posvetovanja glede močno razdvajajoče vsebine zaključnega dogovora.
"Fosilni COP"
V petek so nekatere države in civilna družba opozorili, da obstaja zelo velika verjetnost, da se bo letošnja podnebna konferenca zaradi predlagane različice osnutka zaključnih sklepov, v katerih ni niti omembe fosilnih goriv, spremenila v "fosilni COP",
"Zavračamo to, kar je trenutno na pogajalski mizi. Prav tako pozivamo vlade, zlasti vlade držav globalnega juga, naj zavrnejo predloge, ki so na mizi," je dejala izvršna direktorica organizacije Climate Action Network (CAN) International Tasneem Essop. CAN je globalna mreža več kot 2500 organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki delujejo v več kot 130 do 150 državah.
"Na mizi ni ničesar, kar bi ščitilo ljudi ali naslavljalo prednostne naloge globalnega juga. Pravzaprav velja ravno nasprotno. Trenutno besedilo odpira vrata najbolj škodljivim in nevarnim možnostim, kar smo jih videli na kateri konferenci COP doslej," je opozorila.
Ne le brez napredka, ampak celo korak nazaj
Predstavniki civilne družbe opozarjajo ne le na to, da je napredek pri vprašanjih, ki so zanje pomembna, zastal, temveč so bili nekateri težko priborjeni dosežki s prejšnjih podnebnih konferenc celo izničeni. "Predsedujoči konferenci nam želijo dopovedati, da je bila to odlična konferenca. No, sam vam lahko brez vsakega dvoma povem, da je bila to najslabša konferenca COP doslej," pa je bil kritičen direktor organizacije Power Shift Africa Mohamed Adow.
Da je COP 31 na vseh področjih doživel neuspeh, pa so prepričani tudi v Mednarodnem forumu domorodnih ljudstev o podnebnih spremembah (IIPFCC). Ob tem so ostro kritizirali zadnji osnutek besedila in vodstvo podnebnega vrha.
Zagovornik pravic uradno priznane domorodne majevske etnične skupine v Gvatemali Maja-Tz'utujil Bryan Bixcul je dejal, da dejanja vodstva niso v skladu z njihovimi besedami. "V Antalyo smo prišli iskat odgovore, vodenje ter resnično zavezo k prehodu stran od fosilnih goriv," je dejal. Namesto tega so po njegovih besedah dobili zavezo o elektrifikaciji oz. predlaganemu cilju povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035. "Ta se dejansko ne zavezuje k povezavi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Tem voditeljem ne moremo zaupati, da nas bodo popeljali iz podnebne krize," je poudaril.
Predstavniki domorodnih ljudstev so bili kritični tudi do vsebine osnutka, ki se nanaša na spodbujanje rabe tehnologij zajema ogljika, ne omenja pa opuščanja fosilnih goriv. "Predsedstvo pozivamo, naj odstrani besedilo, ki promovira to tehnologijo, saj to prinaša tveganje za nadaljevanje proizvodnje fosilnih goriv in odložitev zmanjševanja izpustov pri viru," so poudarili.

Nočna pogajanja
Avstralija, ki predseduje pogajanjem, je v nočnih urah izvedla več novih krogov pogovorov s posameznimi pogajalskimi skupinami. Pogajanja so se na različnih ravneh nadaljevala tudi danes dopoldne, a do sedaj še niso obrodila sadov.
Glavna točka spora ostajajo prizadevanja nekaterih držav, med katerimi so članice EU, majhne otoške države in druge ranljive države v razvoju, da se v besedilo ponovno vključi omembo fosilnih goriv in zavezo k prehodu od njihove uporabe.
Po zadnjih informacijah naj bi sicer imela EU na svoji strani 130 držav, ki podpirajo ta prizadevanja.
"Zdi se, da je vsako leto več nezadovoljstva, nezaupanja in frustracij v civilni družbi ter v državah, ki jih podnebne spremembe najbolj bremenijo, ki so najbolj ranljive, hkrati pa za nastalo stanje niso prav nič krive," pa je danes pred novinarji ob robu pogajanj na prizorišču konference dejal minister za podnebne zadeve države Tuvalu Maina Talia. Ob tem je zavrnil mnenje, da je letošnja konferenca enaka prejšnjim.
"Morda bi kdo rekel, da smo to že doživeli. Toda ali smo res? Ali smo že kdaj bili v položaju, ko smo presegli varno mejo segrevanja za 1,5 stopinje Celzija in vstopili v območje prekoračitve? (...) Smo že kdaj videli, kako je na tisoče ljudi pokopanih pod himalajskim ledenikom? Očitno ne," je poudaril.

Ministrica Rifelj: Slovenija podpira skupno stališče držav EU
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, ki sodeluje na konferenci, je v petek poudarila, da države EU ne morejo pristati na razvodenitev že sprejetih podnebnih zavez.
"Na eni strani imamo države, ki želijo zmanjšanje že dogovorjenih zavez glede zmanjševanja uporabe fosilnih goriv, druge pa si prizadevajo za spoštovanje in izvajanje že dogovorjenih ciljev. Večina držav v razvoju, med katere se vedno spadajo tudi Indija, Kitajska, in Savdska Arabija, pa zahteva bistveno več finančnih sredstev za podnebni prehod in prilagajanje podnebnim spremembam," je orisala dogajanje v izjavi, ki jo je objavila na družbenem omrežju Facebook.
Po njenih besedah Slovenija podpira skupno stališče držav EU, pri čemer pa posebej poudarja tri področja. Med njimi je izpostavila podporo prehodu na čisto energijo, ki pa mora vključevati vse nizkoogljične vire. "Podnebni ukrepi morajo biti izvedljivi ter zagotavljati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva," je dodala.
Po mnenju Slovenije tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida lahko predstavljajo del rešitev, predvsem v industriji, vendar ne smejo postati cilj same po sebi.
Kot tretje pa je za našo državo po njenih pojasnilih posebej pomembno vprašanje financiranja. "Skladno z obveznostmi razvitih držav Slovenija že prispeva v mednarodne podnebne in okoljske sklade, med drugim v zeleni podnebni sklad, svetovni sklad za okolje ter sklad za odzivanje na izgube in škode," je spomnila ministrica.
Slovenija se je tako zavezala, da bo v obdobju 2024-2027 v zeleni podnebni sklad prispevala 1,6 milijona ameriških dolarjev, v obdobju 2022-2026 pa v svetovni sklad za okolje 6,09 milijona evrov ter v sklad za odzivanje na izgube in škode 1,5 milijona evrov.
"Zato pri morebitnih novih finančnih zavezah pričakujemo jasne odgovore - kdo bo plačeval, po kakšnih kriterijih in kakšne bodo posledice za nacionalne proračune. Slovenija vztraja pri spoštovanju že doseženega finančnega kompromisa iz Belema in ne podpira uvajanja dodatnih finančnih obveznosti brez jasne podlage in brez zagotovil ter nadzora nad namensko porabo sredstev," je podčrtala ministrica.
Poudarila je, da mora iti varovanje okolja z roko v roki z energetsko varnostjo, konkurenčnostjo gospodarstva in pravično porazdelitvijo finančnih bremen. "Le tako bomo lahko dosegli dejanske rezultate," je sklenila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje