Po rekordni ceni dizla iz Bele hiše znak ponovne odprtosti za pogajanja z Iranom

Iran si hitro želi dogovora, ZDA pa so za to možnost odprte, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dodal, bo odločitev o tem sprejel sam. Danes je sicer cena dizla v ZDA segla rekordno visoko. Medtem so preložili pogovore Irana, Omana in več zalivskih držav glede varnosti in plovbe skozi Hormuško ožino. Avstrija pa je po pritiskih ZDA preprečila udeležbo vodji iranske agencije za jedrsko energijo na letni generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes nakazal, da je znova odprt za pogovore z Iranom, potem ko je več tednov poudarjal, da je za dogovor s Teheranom še prezgodaj. "Propadajoči Iran si želi hitro dogovora. Sam bom odločil, ali se bodo ZDA odločile za sodelovanje - za to možnost smo odprti," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Ob tem ni navedel nobenih podrobnosti ali novih informacij, vendar pa je z izjavo spodbudil pričakovanja energetskih in finančnih trgov o morebitnem umirjanju napetosti med Washingtonom in Teheranom.
Cene dizla so namreč v ZDA danes dosegle zgodovinsko rekordno vrednost povprečno 6,23 dolarja za galono (3,8 litra). Trump je sicer v zadnjih dneh večkrat poudaril, da je dvig cen dizelskega goriva po svetu v glavnem posledica vojne med Rusijo in Ukrajino in ne vojne v Iranu.

Pogovori o Hormuški ožini med Iranom in več zalivskimi državami so preloženi, je v nedeljo sporočil omanski zunanji minister Badr al Busaidi. Novega datuma pogovorov ni omenil. Srečanje, v ospredju katerega bi bili varnost v Hormuški ožini in plovba skoznjo, preložili v interesu doseganja soglasja. "Še naprej smo zavezani spodbujanju dialoga, ki podpira stabilnost in trajno sodelovanje v naši regiji," je Busaidi zapisal na družbenem omrežju X.
Na pogovore v Omanu so bili povabljeni zunanji ministri Irana, Iraka, Omana, Kuvajta, Bahrajna, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije. Na njih naj bi omanski in iranski zunanji minister ostale sodelujoče seznanila s stanjem pogajanj.
Iran in Oman, obe državi ob Hormuški ožini, se že več tednov pogajata o mehanizmu za urejanje ladijskega prometa skozi ključno plovno pot za svetovno trgovino z nafto, plinom in gnojili. Za Iran je Hormuška ožina postala pomemben vzvod v vojni z ZDA.

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu je botrovala tudi poslabšanju odnosov med Iranom in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Iran namreč na ameriško-izraelske napade odgovarja z napadi na ameriške cilje v regiji, tudi v emiratih. Ti so avgusta napovedali, da začasno prekinjajo trgovinske in finančne odnose z Iranom.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedeljo sporočil, da državi želita izboljšati odnose. Kot je dejal dan po srečanju s prestolonaslednikom ZAE šejkom Kaledom Bin Mohamedom bin Zajedom al Nahjanom, so imeli prvič od začetka vojne in incidentov v Perzijskem zalivu konstruktivno izmenjavo mnenj. "Dogovorili smo se, da bomo obrnili stran, pogledali v prihodnost in jo skupaj gradili, je pojasnil po poročanju AFP.
Po pritiskih ZDA vodji iranske jedrske agencije preprečili prihod na mednarodno konferenco
Medtem pa so vodji iranske agencije za jedrsko energijo Mohamadu Eslamiju zaradi ameriških pritiskov preprečili udeležbo na letni generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki se bo začela danes na Dunaju, so sporočili v Teheranu. Iransko zunanje ministrstvo je zato na pogovor poklicalo avstrijskega odpravnika poslov v Teheranu.
"Jasno nam je, da je do tega incidenta prišlo pod ameriškim pritiskom, vendar to avstrijske vlade ne odvezuje odgovornosti," je poudaril tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Neimenovani diplomatski vir na Dunaju je medtem potrdil, da je Avstrija zaradi ameriških pritiskov Eslamiju zavrnila vstop v državo.

Da so ZDA izvedle pritisk, da bi Eslamiju preprečile vstop v Avstrijo, je danes potrdil tudi ameriški minister za energetiko Chris Wright. Poudaril je, da gre za "posameznika, proti kateremu so uvedene sankcije", in da Washington ne želi, da bi "se sankcionirani posamezniki izogibali sankcijam". "Zaprosil je za oprostitev sankcij, vendar je bila prošnja zavrnjena," je dodal.
Združeni narodi so proti Eslamiju, takratnemu direktorju Inštituta za usposabljanje in raziskave v iranski obrambni industriji, leta 2008 uvedli sankcije zaradi njegove vpletenosti v iranski jedrski program in razvoj nosilnih sistemov za jedrsko orožje. Sankcije med drugim vključujejo prepoved potovanja.
Po poročanju medijev je IAEA za Eslamija pred srečanjem na Dunaju zaprosila za izjemo od sankcij. Avstrijsko zunanje ministrstvo je nato za avstrijski časnik Kronen Zeitung in agencijo AFP potrdilo, da je Varnostni svet ZN "zaradi pomanjkanja soglasja" to izjemo zavrnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje