Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po Hamasovem napadu na Izrael, ki je sprožil nov cikel nasilja na tem bližnjevzhodnem žarišču, zavzela zelo odločno držo. V Evropski uniji, kjer za izraelsko-palestinski konflikt velja konsenz o rešitvi dveh držav, je to naletelo na kar nekaj kritik. Kritiki so predsednici Evropske komisije zamerili, da ni poudarila omejenosti pravice Izraela do obrambe z mednarodnim pravom, med drugim pa so se obregnili tudi ob to, da prva med komisarji odločitve sprejema mimo držav članic Unije. "Enostransko postavljanje na eno stran," Ursuli von der Leyen očita tudi slovenski evroposlanec Milan Brglez.
Nova eskalacija na Bližnjem vzhodu, ki je sledila napadu skrajne islamistične skupine Hamas na Izrael, je do določene mere razdelila Evropsko unijo (EU). Za slabo voljo v državah članicah je poskrbela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen – diplomati, poslanci in zaposleni v Evropski komisiji se namreč pritožujejo, da si prva med komisarji dovoli več, kot bi si “smela”, poroča bruseljski Politico. Po bruseljskih hodnikih se celo govori, da iz odločanja izključuje vlade držav članic in da skupaj z manjšo skupino svetovalcev vlada z odloki.
Kritika na njen račun, tako Politico, se je okrepila po tem, ko je pred dobrim tednom dni nepričakovano obiskala Izrael. Mnogi so bili nezadovoljni, da von der Leyen ni poudarila, da pravico Izraela do obrambe omejuje mednarodno pravo.
Še več: ob ravnanje svoje šefice se je obregnil celo visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, ki je opozoril, da Ursula von der Leyen nima pristojnosti, da predstavlja stališča EU o zunanji politiki, o katerih se navadno predhodno uskladijo države članice, zasedanjem pa predseduje on, še navaja omenjeni bruseljski medij.
Spomnimo: štiri dni po Hamasovem napadu, ki mu je sledil silovit odziv Izraela, so zunanji ministri držav Unije pozvali k “zaščiti civilistov in zadržanosti, izpustitvi talcev in omogočanju dostopa do hrane, vode in zdravil v Gazi skladno z mednarodnim humanitarnim pravom”.
Odprto je potezo von der Leyen kritiziral tudi evropski poslanec iz Slovenije Milan Brglez (S&D), in sicer v svoji obrazložitvi glasu po glasovanju o resoluciji, ki obsoja Hamasov napad na Izrael in poziva k humanitarni pomoči za Gazo. Sporočil je, da “moramo v tem trenutku nujno preprečiti stopnjevanje konflikta ter njegovo razširitev na druga območja, do česar lahko hitro pride ob enostranskem postavljanju držav in voditeljev na eno stran, kar sta si žal privoščili tudi predsednica Evropske komisije in predsednica Evropskega parlamenta [Roberta Metsola, op. a.] med obiskom Izraela”.
Kot je dodal, je treba “zagotoviti pogoje za njegovo reševanje po diplomatski poti ter usklajen mednarodni pritisk na obe strani s ciljem zagotavljanja varnih poti za dostavo humanitarne pomoči in ponovni zagon mirovnega procesa”. “Šele ko bo ta pripeljal do obstoja dveh držav, Izraela in Palestine, bodo vzpostavljeni osnovni pogoji za miroljubni soobstoj ter dolgotrajni mir in stabilnost v regiji,” je ocenil.
Tiskovni predstavnik predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen Eric Mamer je sicer v odgovoru na novinarsko vprašanje o kritikah na račun von der Leyen povedal, da je v Izraelu predstavljala Komisijo, in ne stališč sedemindvajseterice držav EU. “Lahko potuje, kamor želi. Šla je v Izrael, da izrazi solidarnost z državo, ki je bila tarča neizzvanega terorističnega napada. To je v skladu z njenimi pristojnostmi,” je dejal po navedbah Politica.
“Vse bolj se obnaša kot kraljica,” je ocenil eden od Politicovih sogovornikov iz diplomatskih vrst, ki pa je želel ostati anonimen. Ni namreč prvič, da je predsednica Komisije ravnala bolj samovoljno, kot bi se to od nje pričakovalo. Kritiki tako s prstom kažejo tudi na njen julijski obisk Tunizije, kjer je bil podpisan dogovor o več kot milijardi evrov za upravljanje nezakonitih migracij, in na njeno najavo o preiskavi kitajskih subvencij proizvajalcem električnih vozil.
Že pred odhodom Ursule von der Leyen v Izrael je, kot smo že pisali, evropsko javnost in nekatere vlade posameznih držav vznejevoljilo tudi “obvestilo” evropskega komisarja za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija, da bo Evropska unija nemudoma suspendirala pomoč Palestincem. Njegova napoved se je kmalu za tem izkazala za preuranjeno, naletela je na nemalo kritik in se na koncu koncev ni uresničila. Več v prispevku Kaos v Bruslju zaradi izplačil EU Palestincem.
Ustavitvi pomoči ni bila naklonjena niti Slovenija, ki jo tudi sicer tuji mediji uvrščajo v skupino Palestini bolj naklonjenih evropskih držav (skupaj s Španijo in Ciprom, denimo). Pred zasedanjem zunanjih ministrov je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon namreč povedala, da je bilo tvitanje o prekinitvi razvojne denarne pomoči s strani evropskega komisarja, ki sicer prihaja iz Izraelu tradicionalno bolj naklonjene Madžarske, “precej nespametno”, ker da je tvital “neusklajeno stališče”.
Nekateri diplomati so za bruseljski Politico spregovorili tudi o različnem izražanju solidarnosti evropskih institucij z Izraelom oziroma žrtvami Hamasovega napada. Za razliko od svetlobne projekcije izraelske zastave na poslopju Evropske komisije v Bruslju je bila stavba, kjer ima sedež Evropski svet, “le” osvetljena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje