Ukrajina je Evroatlantskemu centru za koordinacijo pomoči ob nesrečah (EADRCC) poslala prošnja za mednarodno pomoč. Danes je sicer Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina obiskal nemški kancler Olaf Scholz. Sedela sta vsak na svojem koncu šest metrov dolge bele mize in govorila o ukrajinski krizi. V prestolnicah nekaterih zahodnih držav se medtem še naprej krepi bojazen pred ruskim napadom na Ukrajino. Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote iz območij v bližini Ukrajine začele vračati v svoja stalna oporišča.
Ukrajina se pripravlja na različne scenarije, ki bi lahko prizadele njene državljane in državo, zato je danes poslala zahtevo za pomoč Evroatlantskemu centru za koordinacijo pomoči ob nesrečah (EADRCC), poroča CNN. EADRCC je sicer glavni Natov mehanizem za civilni odziv na izredne razmere na evroatlantskem območju. V zahtevi je Ukrajina zaprosila za avtomobile, tovornjake, žerjave, buldožerje in različno opremo za odkrivanje eksplozivov, šotore, komunikacijsko opremo, medicinske pripomočke in še nekatere druge stari.
Zvečer je ameriški predsednik Joe Biden v govoru v Beli hiši dejal, da potrditve umika ruskih sil še ni. Možnost ruskega napada na Ukrajino zato ostaja, je dodal, hkrati pa poudaril, da si želi nadaljevanje diplomatskih prizadevanj. Dodal je, da se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom strinjata, da je treba nadaljevati diplomatska prizadevanja, vendar pa Washington ne bo žrtvoval osnovnih načel, kot so pravica držav do ozemeljske celovitosti in suverenosti in svobodno odločanje o lastni usodi.
Ob tem je ruskim državljanom sporočil, da niso njihovi sovražniki. “Ukrajina ne grozi Rusiji. Niti ZDA niti Nato nimata raket v Ukrajini. Mi jih nimamo in niti nimamo načrtov, da bi jih tja postavili. Ne ciljamo na ljudi Rusije. Ne poskušamo destabilizirati Rusije,” je dejal. “Če Rusija napade Ukrajino, bo to vojna izbire ali pa vojna brez razloga,” je dodal.
Posvaril je, da bo v primeru ruskega napada človeška cena za Ukrajino ogromna, morebiten napad pa bo naletel na “močno mednarodno obsodbo”, je poročal CNN. Po Bidnovih besedah bodo gospodarske in strateške posledice tudi za Rusijo v primeru napada dolgotrajne, plinovoda Severni tok 2 pa ne bo mogla zagnati. ZDA so z zavezniki pripravljeni na sankcije, ki jih na primer niso uvedli, ko je Rusija zavzela Krim. Med temi so sankcije proti premoženju Putina in njegovih tesnih sodelavcev v tujini. Ponovil je, da ameriških vojakov v Ukrajino ne bo pošiljal, vendar pa ji pomaga z opremo, urjenjem in obveščevalnimi podatki. Zagotovil je, da so pripravljeni tudi na tako imenovane asimetrične napade po internetu.
Prejšnji teden je Moskvo in Kijev obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron, zdaj to pot opravlja še nemški kancler Olaf Scholz. Ta se je včeraj v Kijevu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, danes pa v Moskvi z ruskim predsednikom Putinom.
Ruska poročila o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji so “dober znak”, je po današnjih pogovorih dejal Scholz in ocenil, da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti. Putin pa je zatrdil, da si Rusija “seveda” ne želi vojne.
“Ali si tega želimo ali ne? Seveda ne. Ravno zato smo dali predloge za pogajalski proces,” se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih odzval na očitke Zahoda, da Rusija kopiči vojsko na meji z Ukrajino z namenom, da bi napadla zahodno sosedo. Kot je dejal, je pripravljen nadaljevati sodelovanje z Zahodom pri varnostnih vprašanjih, da bi zmanjšali napetosti zaradi Ukrajine.
“Pripravljeni smo sodelovati naprej. Pripravljeni smo iti po pogajalski poti,” je dejal Putin. Je pa Putin menil, da se v Donbasu na vzhodu Ukrajine, kjer v samooklicanih ljudskih republikah Doneck in Lugansk vladajo proruski separatisti, dogaja genocid. Pozval je k reševanju tega konflikta preko dogovorov iz Minska.
Ruska duma je medtem danes pozvala Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij. Več o tem TUKAJ.
“Ne glede na to, kako težka in resna se zdi trenutna situacija, je ne želim označiti kot brezupno,” je Scholz dejal po pogovorih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusija je po njegovih besedah ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. “Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo,” je poudaril nemški kancler.
Scholz je tako kot pred njim predsednik Macron pred pogovorom s Putinom zavrnil ruski PCR-test. Odločil se je, da mu bo test, ki je obvezen za vstop v Kremelj, opravil zdravnik na nemškem veleposlaništvu. Ruske zdravstvene predstavnike pa so povabili, da so na testiranju lahko navzoči, je iz virov v nemški delegaciji izvedela dpa.
Francoski predsednik Macron, ki je bil minuli teden v Moskvi, je pred pogovorom s Putinom prav tako zavrnil testiranje z ruskim testom, saj naj bi ga bilo strah morebitne kraje njegovega DNK. Zato sta s Putinom na srečanju sedela vsak na svojem koncu šest metrov dolge mize. Tudi na skupni novinarski konferenci sta stala nekaj metrov narazen.
Današnje srečanje Scholza in Putina se je zgodilo tik pred sredo, ko naj bi Rusija po informacijah Washingtona načrtovala napad na Ukrajino. Da je vse pripravljeno za napad Rusije, je včeraj na televiziji France 5 TV povedal tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. “Če je vprašanje, ali so v pripravljenosti elementi za večjo ofenzivo ruskih sil v Ukrajini, je to res. Je možno, in to hitro,” je povedal vodja francoske diplomacije.
Umik nekaterih ruskih sil
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote (enote iz južnega in zahodnega vojaškega okrožja) po opravljenih vojaških vajah iz območij v bližini Ukrajine začele vračati v svoja stalna oporišča. Koliko enot se umika in v katera oporišča, ni znano.
Tudi Kremelj je danes potrdil, da je načrtovan umik nekaterih sil z ukrajinske meje, a pri tem poudaril, da se bo Rusija še naprej sama odločala o premeščanju svojih enot. Rusija bo nadaljevala s prakso izvajanja vojaških vaj na svojem ozemlju in o tej pravici ne bo razpravljala z nikomer, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. “Rusija je izvajala in bo še naprej izvajala vaje na celotnem ozemlju Ruske federacije,” je poudaril. “Vedno smo govorili, da se bodo po končanih vajah (…) čete vrnile v svoje stalne baze. Tu ni nič novega. To je običajen proces,” je še dejal Peskov.
Iz Kijeva pa so sporočili, da so skupna diplomatska prizadevanja Ukrajine in Zahoda uspela zaustaviti rusko zaostrovanje.
V Ukrajini bodo 16. februar obeležili kot “dan enotnosti”. Ukrajinski predsednik je prav tako zavrnil ruske navedbe, da naj bi se Ukrajina pripravljala na ofenzivo proti proruskima območjema Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine. “Donbas [tam ležita Doneck in Lugansk, op. a.] in Krim se bosta vrnila Ukrajini izključno po diplomatski poti,” je poudaril Zelenski.
Scholz, ki je funkcijo nemškega kanclerja začel opravljati decembra, se spopada z očitki, da v trenutni krizi ni dovolj glasen. Njegova predhodnica, kanclerka Angela Merkel, je leta 2014 ob ruski priključitvi Krima imela pomembno vlogo in je veljala za eno ključnih sogovornic Putina v Evropi.
Scholz se je danes v vlogi kanclerja prvič srečal z ruskim predsednikom. Njuno srečanje je še posebej pomembno zaradi nemške odvisnosti od ruskih energentov. Ta bi bila vsekakor na udaru v primeru sankcij, ki bi jih Zahod uvedel, če bi Rusija napadla Ukrajino. V igri je predvsem plinovod Severni tok 2, ki vzporedno z že obstoječim plinovodom Severni tok (1) povezuje Rusijo in Nemčijo. Plinovod je končan, a plin po njem še ni stekel, saj še vedno čakajo ustrezna dovoljenja.
Pred dnevi, ko je nemški kancler obiskal Belo hišo, je ameriški predsednik Biden odločno napovedal konec projekta Severni tok 2 v primeru ruske agresije. Nemški kancler v Washingtonu ni bil tako odločen, je pa včeraj v Kijevu napovedal, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Berlina, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo.
Poljski zunanji minister Zbigniew Rau, čigar država trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je danes po pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom Moskvi ponudil nov dialog o evropski varnosti. Rau je ocenil, da razmere glede ukrajinske krize ostajajo napete in bi se lahko še poglobile. Lavrov je predlog poljskega zunanjega ministra označil za zanimivega. “Pripravljeni smo na tesno sodelovanje s predsedstvom Ovseja,” je še dejal vodja ruske diplomacije.
Ameriški State Department je pozval državljane ZDA, naj nemudoma zapustijo Belorusijo. Kot so ocenili v Washingtonu, so razmere v Belorusiji nepredvidljive zaradi povečanja ruskih vojaških aktivnosti blizu meje z Ukrajino.
V Natu previden optimizem glede Ukrajine
Iz Moskve prihajajo znamenja glede pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino, ki so razlog za previden optimizem, a na terenu za zdaj še ni umirjanja razmer, je povedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v Bruslju ob predstavitvi tem zasedanja obrambnih ministrov zavezništva to sredo in četrtek. Kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini je najmnožičnejše kopičenje bojnih sil od hladne vojne. “Vse je nared za nov napad, a Rusija še ima čas, da se preneha pripravljati na vojno in si začne prizadevati za mirno rešitev,” je še izpostavil generalni sekretar.
“Za zdaj ni znamenj zmanjšanja ruske vojaške navzočnosti ob meji z Ukrajino,” je poudaril generalni sekretar v odzivu na navedbe ruske strani o umiku nekaterih sil. Ob tem je pojasnil, da so v minulih mesecih večkrat videli premike ruskih sil, a običajno brez opreme, kar ne pomeni prave umiritve razmer. O deeskalaciji bi lahko po njegovih besedah govorili v primeru znatnega umika sil in tudi opreme. Tudi ameriška veleposlanica pri Natu Julianne Smith je bila previdna. Ruske navedbe bo treba preveriti, je dejala in spomnila, da se je v preteklosti že izkazalo, da podobnih navedb na terenu ni bilo mogoče potrditi.
Ruske vojaške vaje ob Črnem morju in v Belorusiji
Ruska vojska je ob Črnem morju izvedla vojaške vaje, kjer je sodelovalo več kot 30 ruskih vojaških ladij in topništvo. Preizkusili so tudi zračno obrambo. Med vajami črnomorske flote so uporabili težko topništvo za primer obrambe polotoka Krim in uničenje sovražnikove podmornice, je danes po navedbah dpa sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Težko topništvo je v uporabi tudi v vojaških vajah v Belorusiji, kjer naj bi vaje, na katerih sodeluje okoli 30.000 ruskih vojakov, potekale do 20. februarja.
Milijardna pomoč Ukrajini
Prejšnji teden je pomoč Ukrajini v višini milijarde evrov (posojila in nepovratna sredstva) napovedal Bruselj, včeraj pa še ZDA. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da ZDA Ukrajini namenjajo milijardo ameriških dolarjev (833,3 milijona evrov) posojilnih jamstev. ZDA so Ukrajini, eni najrevnejših držav v Evropi, od leta 2014 do leta 2016 že zagotovile tri podobna posojilna jamstva, vredna po milijardo ameriških dolarjev.
Pomoč je obljubila tudi Ottawa. Kanadski premier Justin Trudeau je napovedal dobavo orožja in streliva Ukrajini ter posojilo 500 milijonov kanadskih dolarjev (slabih 350 milijonov evrov), kar naj bi tej državi pomagalo pri soočanju z rusko grožnjo. V Ukrajini je prav tako od leta 2015 nameščenih okoli 200 kanadskih vojakov, ki tam urijo ukrajinske kolege.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje