Protesti nizozemskih kmetov, ki nasprotujejo novim okoljskim regulacijam, zaradi katerih bi morali krčiti svojo dejavnost, v zadnjem času razburjajo, pa tudi razdvajajo nizozemsko javnost. Medtem ko nekatere prepričajo trditve kmetov, ki jih skrbijo prepovedi, druge pa argumenti vlade, ki pravi, da je tranzicija neizogibna, okoljski strokovnjak Žiga Malek poudarja, da je vprašanje novih regulacij precej kompleksno. Kmetijski sektor je na Nizozemskem zelo intenziven, vodi ga tržna logika, in dejstvo je, da bo onesnaževanje, ki ga povzroča, treba zmanjšati. A manevrskega prostora za ukrepanje je malo. Kakšen, če sploh, bo kompromis med vlado in protestniki kmeti, je zato težko napovedati.
Nizozemski kmetje že kar nekaj časa protestirajo proti vladnim načrtom okoljskih regulacij, ki predvidevajo tudi zmanjševanje dušikovih emisij. Zaradi novih regulacij bi namreč morali zmanjšati obseg kmetijskih dejavnosti, govor je o bližinah območij varovane narave, kmetje pa ob tem opozarjajo, da je njihova prihodnost negotova.
Okoljski strokovnjak Žiga Malek z Inštituta za okoljske študije (IVM) na Vrije Universiteit Amsterdam tako meni, da je na mestu vprašanje, ali gre pri protestih za “aroganco vlade, poraz okoljske politike ali pogoltnost kmetijsko-prehrambne industrije”. Tudi oblast je po njegovih besedah morda nekoliko podcenjevala odziv kmetov – da bodo protesti tako veliki, verjetno ni pričakovala.
Omenjeno vprašanje je, kot je na Twitterju zapisal Malek, zapleteno. “Nizozemska je po letu 1945 (še bolj pa po 1990) kmetijstvo preobrazila v izredno učinkovito in intenzivno panogo. Namesto proizvodnje ‘nezahtevnih’ prehrambnih izdelkov (npr. žita) so se usmerili v pridelavo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot so mlečni izdelki in zelenjava iz rastlinjakov,” je pojasnil.
V ospredju je poslovni uspeh
“Nizozemska ima dolgo kapitalistično tradicijo. Tukaj se vse glede z vidika, kaj je lahko še boljše, česa je lahko še več. Pri tem kmetijstvo ni izjema,” je v pogovoru za N1 dodatno razložil Malek, ki se je na Nizozemsko preselil pred sedmimi leti. V državi ni v ospredju razmišljanje o samooskrbi, temveč je na prvem mestu dobro poslovanje. “Kmetje”, ki novim regulacijam nasprotujejo, so pravzaprav pogosto poslovneži oziroma velika podjetja. Izvoz prehrambnih izdelkov na Nizozemskem presega 90 milijard evrov (za primerjavo: BDP Slovenije znaša 52 milijard).
Nizozemsko kmetijstvo je tako “visokotehnološki sektor, ki po produktivnosti prekaša večino ostalih držav”. Pašniki in travniki se razprostirajo po večjem delu države, kmetijstvu pa so bili namenjeni tudi novi polderji, torej površine, kjer je bilo nekdaj morje.
Ze dlje casa spremljamo proteste Nizozemskih kmetov, zoper nacrte nizanja dusikovih emisij. Gre tu za vladno aroganco, poraz okoljske politike, ali pogoltnost kmetijsko-prehrambene industrije? Zapleteno (a res neizogibno) vprasanje @n1slovenija Krajsa 🧵https://t.co/fVtkmfuDjd
— Žiga Malek (@ZigaMalek) July 10, 2022
Razvoju nizozemskega kmetijstva je, tako Malek, botrovalo več dejavnikov – vlaganje v nove tehnologije, visok vnos gnojil in pesticidov ter izredno velika gostota živine na majhnem prostoru. Nizozemska, ki je z več kot 41.000 kvadratnimi kilometri dvakrat večja od Slovenije, ima po Malekovih navedbah občutno več glav živine. Na Nizozemskem imajo 3,7 milijona glav govedi (v Sloveniji 480.000), 11 milijonov prašičev (v Sloveniji 220.000), 700.000 ovc (v Sloveniji 100.000 tisoč) in 550.000 koz (v Sloveniji 25.000) (vir: Eurostat).
Na zadnjih volitvah se je v nizozemski parlament prebila tudi stranka Gibanje kmet–državljan (BBB), ki je bila ustanovljena leta 2019 kot odgovor na obsežne proteste kmetov, ki so potekali takrat. Razvoj dogodkov na Nizozemskem zelo verjetno budno spremljajo v sosednjih državah, tudi v Nemčiji, Belgiji, Franciji in na Danskem, kjer kmetijski sektor deluje v podobnih razmerah, je povedal Malek. Podoben problem imajo tudi na severu Italije. Intenzivnost kmetovanja je medtem v Sloveniji bistveno manjša.
Posledice so hude
Prostor je na Nizozemskem zelo intenzivno izrabljen. “Posledice so jasne: Nizozemska ima visoko onesnažena tla in celinske vode, izredno nizko stopnjo travninske in talne biodiverzitete, visoke emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, med katerimi so tudi dušikovi oksidi, ki jih predlagane regulacije zadevajo,” je pojasnil Malek. Dodal je, da je Nizozemska med območji Evropske unije, kjer so presežki dušika v tleh in vodah največji.
Ker je Nizozemsko kmetijstvo tako učinkovito, manevrskega prostora za izboljšave ni ostalo kaj dosti. Edina možnost, je pojasnil slovenski okoljski strokovnjak, so zato omejitve, med katere sodijo zmanjšanje števila kmetij in živali za rejo.
Navkljub dolgoletnim opozorilom strokovnjakov problema intenzivnega kmetijstva v državi niso naslovili, zato je zdaj treba ukrepati drastično. Ob tem pa je, tako sogovornik, na mestu pomislek, ali se je nizozemska vlada ukrepanja lotila “premišljeno in z ustreznimi odškodninskimi in ostalimi ukrepi za kmete”. Po njegovih ocenah je vladno ukrepanje ustrezno na dolgi rok, za zelo bližnjo prihodnost pa ostajajo dileme. Spomnimo – kmetje, ki protestirajo in med katerimi bodo nekateri ostali brez vsega, menijo, da jih bodo omejitve oziroma prepovedi zelo prizadele, kompenzacija pa naj ne bi bila ustrezna. Številni bi se morali tudi prekvalificirati.
Nizozemska vlada pod pritiskom
Nizozemski kmetje prav tako izpostavljajo argument, da niso edini onesnaževalci. Tu je tudi druga industrija. A je kmetijstvo za razliko od nekaterih drugih sektorjev bolj vezano na prostor in talne ter vodne vire. Poudarjajo tudi, da bi prepovedi prinesle le selitev kmetijske proizvodnje, in to morda na območja, kjer so podnebni pogoji in produktivnost slabši. V luči tega je Malek poudaril, da bi bilo treba ukrepati tudi na strani potrošnje – Nizozemci denimo porabijo največ beljakovin živalskega izvoza v Evropi (pojedo izrazito veliko mlečnih izdelkov).
Medtem ko prebivalci Nizozemske v času intenzivnejših protestov kmetov le-te občutijo tudi zato, ker so police v trgovinah prazne – protestniki blokirajo distribucijske centre –, pa zaradi okoljskih regulacij, tako Malek, v državi “najverjetneje ne bodo stradali”. “Nizozemska je namreč unikatna država, izvozi 75 odstotkov vse kmetijske proizvodnje,” hkrati pa enak delež hrane uvaža v obliki cenejših prehrambnih izdelkov. “Pri tem je zanimivo, da je celo goveje meso v veliki meri uvoženo iz Francije in Italije saj je lokalna govedoreja osredotočena na mlečno in ne mesno industrijo (kar hkrati pomeni veliko izvoz teletine),” je pojasnil.
Kdaj oziroma v kakšni obliki bodo napovedane okoljske regulacije sprejete, je težko napovedati. Malek trenutno pričakuje kompromis med kmetijskim sektorjem in oblastmi – politika kompromisa je Nizozemcem namreč dobro znana. “Vlada je zdaj pod velikim pritiskom. Je pa res, da je Nizozemska zaposlena s številnimi zadevami, kot sta postcovidna obnova in predvsem ruska vojna v Ukrajini …” je razmišljal Malek in dodal, da je nizozemskemu narodu, pravzaprav narodu trgovcev, na neki način težko zapovedati, naj ukinejo dejavnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje