Nizozemski kmetje množično protestirajo. Nasprotujejo vladnemu načrtu za omejevanje onesnaževanja, ki predvideva zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, saj bi ta ukrep vodil v krčenje živinoreje. Negotova prihodnost, ki jo nove okoljske regulacije prinašajo, kmete zelo skrbi, prav tako pa so prepričani, da vladni ukrepi v njihov sektor posegajo bolj kot v ostale onesnaževalce.
“Ta [kmetijski, op. a.] sektor se bo spremenil, ampak na žalost nimamo izbire, zmanjšati moramo izpuste dušikovega oksida,” je nizozemski premier Mark Rutte junija sporočil kmetom–protestnikom, ki jih skrbijo posledice zakonodaje za omejitev onesnaževanja. Nizozemski kmetje se namreč bojijo negotove prihodnosti, ki jih bodo prinesle nove regulacije, in se zato zbirajo na shodih.
V znak nasprotovanja novi okoljski zakonodaji, ki predvideva zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, zaradi česar bi se morala bistveno skrčiti živinoreja na Nizozemskem, so kmetje ta teden s traktorji in velikimi balami sena blokirali distribucijske centre veleblagovnic ter pristanišča. Zaradi blokade pristanišč, po navedbah Deutsche Welle so se kmetom pridružili tudi ribiči, trajekti niso mogli pluti na skoraj vse Waddenske otoke ob severni obali države, kar je povzročilo daljše zamude, poročila ladijskih podjetij navaja STA.
Kar nekaj prahu pa niso dvignile le blokade, temveč tudi opozorilni streli policije, in sicer na severu Nizozemske, v provinci Friesland, kjer so kmetje po navedbah Deutsche Welle s traktorji zapeljali proti policistom. Več protestnikov je bilo aretiranih, poškodovanih pa ni bilo.
“Neizogibna tranzicija”, ki je nepravična?
Čeprav načrt, ki ga nizozemski ministri imenujejo “neizogibna tranzicija”, zajema različna področja, vključno z gradbeništvom, so ukrepi za omejitev amonijaka in dušikovega oksida, ki nastaja v živinoreji, glavni del vladnih načrtov. Nizozemska vlada namerava na 131 ključnih območjih – številna so blizu naravnih rezervatov – zmanjšati izpuste dušikovega oksida za 70 odstotkov, s čimer bi dosegli zastavljene podnebne cilje do leta 2030, še piše STA.
Za kmete to pomeni, da se pričakuje 40-odstotno zmanjšanje emisij, kar bi glede na poročila pomenilo 30 odstotkov manj glav goveda. Kot navaja tiskovna agencija AP, je vlada v preteklosti kmete že pozvala, naj živali krmijo s hrano, ki vsebuje manj beljakovin, s čimer bi zmanjšali izpuste amonijaka. Živinoreja je, tako AP, na Nizozemskem precej intenzivna – večje število glav živine vzrejajo na majhnih območjih.
Nizozemski kmetje so prepričani, da se jim godi krivica, saj da so med onesnaževalci tudi druge industrije – letalstvo, gradbeništvo in transport –, ki pa jih čakajo manj obremenjujoča pravila. Prav tako pravijo, da jim vlada ob teh reformah ne ponuja jasne slike, kakšna bo njihova prihodnost.
Kmetijstvo predstavlja pomemben del nizozemske ekonomije. Po navedbah kmetijskega združenja LTO, ki jih navaja tiskovna agencija AP, je na Nizozemskem skoraj 54.000 kmetijskih gospodarstev, izvoz v sektorju pa je leta 2019 znašal več kot 94 milijard.
Napačne informacije na družbenih omrežjih
Fotografije in videi s protestov nizozemskih kmetov so se v zadnjih dneh širili tudi po družbenih omrežjih. A kot navaja tiskovna agencija Reuters, je bilo kar nekaj od njih nepristnih. Prenekateri uporabniki so namreč delili vizualno gradivo, ki je bilo posneto med protesti kmetov v preteklih letih oziroma na drugih protestih, kot so protesti nasprotnikov ukrepov za omejevanje covida-19.
Video, ki ga je objavilo oziroma poobjavilo na tisoče uporabnikov Twitterja, denimo ne prikazuje prizora s protestov nizozemskih kmetov, temveč soočenje policistov v civilnih oblačilih in protestnike zoper ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19:
Undercover police tried to infiltrate the Dutch farmers protest but they got caught 🤣 pic.twitter.com/FmhhrGxbbz
— Glynis Payne (@GlynisPayne17) July 5, 2022
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje