Srečanje predsednika vlade z generalnim sekretarjem zveze NATO (Foto: Anže Malovrh/STA)
Slovenija je v svojih 20 letih članstva v Natu pomembno vlogo odigrala predvsem pri stabilizaciji Zahodnega Balkana, je danes od obisku premierja Roberta Goloba povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pozdravil je Golobovo napoved, da je Slovenija pripravljena okrepiti prisotnost na Kosovu, in povečevanje slovenskih izdatkov za obrambo.
“Slovenija je že dve desetletji visoko cenjena zaveznica v Natu. Cenimo njen prispevek h kolektivni obrambi in skupni varnosti,” je na skupni novinarski konferenci s premierjem Robertom Golobom povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Izpostavil je vlogo, ki jo Slovenija igra pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako na Kosovu kot tudi v BiH. Ob tem je pozdravil napoved premierja Goloba, da namerava Slovenija povečati prisotnost v Natovi misiji na Kosovu Kfor.
Golob je sicer pojasnil, da konkreten načrt za to še ni bil sprejet. “Smo pa danes izrazili pripravljenost, da prispevamo več, predvsem za stabilnost regije Zahodnega Balkana,” je povedal.
Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob: Zelo konstruktivno srečanje z GS zveze NATO @jensstoltenberg. Govorila sva o delitvi bremen znotraj zavezništva, podpori 🇺🇦, razmerah na Bližnjem Vzhodu in prizadevanjih za stabilnost na Zahodnem Balkanu. @SloveniaNATOpic.twitter.com/KM7MovZ3Fq
Generalni sekretar Nata je obenem poudaril, da se Slovenija ne osredotoča zgolj na izzive v neposredni soseščini, ampak gleda tudi širše. Na to kaže njeno sodelovanje v Natovih bojnih skupinah v Latviji in na Slovaškem. Pozdravil pa je tudi dejstvo, da je začela povečevati izdatke za obrambo, in načrt, v skladu s katerim bi do leta 2030 izdatke za obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
“Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Pozdravljam to, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam sicer, da bo lahko cilj dosegla hitreje,” je povedal.
Premier pa je glede izdatkov poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov. “To resnično kaže našo pripravljenost, da izpolnimo svoje zaveze. Ker ne gre samo za porabljanje denarja, ampak tudi zato, kako ga porabimo,” je povedal.
Srečanje predsednika vlade z generalnim sekretarjem zveze NATO (Foto: Anže Malovrh/STA)
Slovenija je sicer glede na pretekli teden objavljeno letno poročilo lani za obrambo namenila 1,33 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko.
Poročilo je pokazalo tudi na nizko javnomnenjsko podporo zavezništvu in obrambnim izdatkom med Slovenci, čemur premier ne želi dajati prevelikega poudarka. Razlogov za nihanje podpore je po njegovem mnenju več. “Širjenje propagande iz držav Zahodnega Balkana, pa tudi iz Rusije zagotovo ne prispeva k okrepitvi podpore v Sloveniji,” je povedal. Meni sicer, da je javnomnenjska podpora še vedno dovolj visoka.
Premier in generalni sekretar sta spregovorila tudi o nadaljnji podpori Ukrajini, pri čemer je Golob poudaril pomen enotnosti, ki jo je treba ohraniti. Izrazil je upanje, da se bo ta enotnost v luči julijskega vrha zavezništva ob 75. obletnici njegovega obstoja še okrepila.
Kdo bo nasledil Stoltenberga?
Golob se je danes mudil na svojem prvem dvostranskem obisku na zvezi Nato. Sedež zavezništva je obiskal približno en teden pred 20. obletnico pridružitve Slovenije zavezništvu. V Bruslju je Golob pojasnil še, da bo Slovenija v bitki za prihodnjega generalnega sekretarja zveze Nato resno preučila tako kandidaturo romunskega predsednika Klausa Iohannisa kot tudi kandidaturo odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja.
Kot je pojasnil, je Slovenija pred približno mesecem dni podprla Ruttejevo kandidaturo za generalnega sekretarja, ki je bil tedaj edini kandidat. Pred nekaj tedni pa je kandidaturo napovedal še romunski predsednik Iohannis. Njegovo kandidaturo je Slovenija vzela “zelo resno”, predvsem zaradi regionalne uravnoteženosti, je povedal Golob. To sicer še ne pomeni, da bo spremenila odločitev, ampak bo obe kandidaturi temeljito preučila.
Srečanje predsednika vlade z generalnim sekretarjem zveze NATO (Foto: Anže Malovrh/STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje