Slovenija je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko. Še bolj pri repu seznama je Slovenija glede naklonjenosti prebivalstva Natu. Približno 52 odstotkov Slovencev bi namreč v primeru referenduma glasovalo za obstanek v zvezi. Sicer pa večina članic lani ni dosegla cilja Nata glede obrambnih izdatkov.
Slovenija je lani za obrambo namenila 840 milijonov evrov, kar znaša 1,33 odstotka BDP in jo uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za obrambo. Manjši delež BDP so obrambi namenile zgolj Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka).
Je pa Slovenija v lanskem letu s 24 odstotki vnovič presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. V infrastrukturo je lani vložila dobrih sedem odstotkov, 49 odstotkov pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
V Sloveniji si okoli 60 odstotkov ljudi želi, da bi država obrambne izdatke ohranila na trenutni ravni oziroma jih povečala, 14 odstotkov pa meni, da bi se poraba za obrambo morala znižati.
V zavezništvu medtem povprečno okoli 77 odstotkov prebivalcev meni, da je treba obrambne izdatke ohraniti na trenutni ravni ali jih povečati, 12 odstotkov pa je za to, da se obrambi nameni manj sredstev.
Slovenija od povprečja odstopa glede naklonjenosti prebivalstva Natu. 66 odstotkov prebivalcev članic Nata si namreč želi, da bi njihova država ostala v zavezništvu, ta odstotek pa je v Sloveniji bistveno nižji in znaša približno 52. Toliko ljudi bi v primeru referenduma glasovalo za obstanek v Natu, ugotavlja poročilo. 32 odstotkov Slovencev bi glasovalo za zapustitev zavezništva.
Nižjo podporo od Slovencev za obstanek v Natu je poročilo ugotovilo le v Črni gori, kjer bi za Nato glasovalo 46 odstotkov vprašanih.
Ravno toliko odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je s članstvom v Natu verjetnost napada na državo manjša. Tu pa si Slovenija in Črna Gora delita zadnje mesto.
Poljska za obrambo namenila več od ZDA
Po podatkih iz poročila je 11 od 31 članic zavezništva lani za obrambne izdatke namenilo dva odstotka bruto domačega proizvoda ali več – to so ZDA, Poljska, Združeno kraljestvo, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva.
Poljska je s 3,92 odstotka BDP, ki jih je namenila za obrambo, na prvem mestu celo prehitela ZDA, ki je za ta namen lani porabila 3,24 odstotka BDP. Avtorji poročila pričakujejo, da bo letos dvoodstotni prag doseglo 18 držav.
Cilja Nata zopet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP. Manj so porabile le Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka). Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.
Ob tem je Stoltenberg izpostavil, da članice Ukrajini ne zagotavljajo dovolj streliva, kar naj bi botrovalo temu, da so ruske sile na fronti ukrajinsko vojsko potisnile nazaj. “Ukrajincem ne zmanjkuje poguma. Zmanjkuje jim streliva,” je dejal in poudaril, da mora biti zavezništvo sposobno Ukrajini zagotoviti vse, kar potrebuje, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vendar pa je treba po besedah prvega moža zavezništva za to pokazati politično voljo. “Vse zaveznice morajo globoko seči v žep in hitro zagotoviti pomoč,” je dejal in opozoril, da ima vsak dan zamude dejanske posledice na bojiščih v Ukrajini. Dodal je, da bi bila “zgodovinska napaka”, če bi v tem ključnem trenutku dopustili ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da zmaga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje