Oglaševanje

Putin dal intervju Kusturici: "Cilj Zahoda ni pomagati Ukrajincem, ampak oslabiti Rusijo"

author
S. N.
21. nov 2026. 18:10
RUSSIA, MOSCOW - NOVEMBER 6, 2026: Russian President Vladimir Putin is seen during an interview with film director Emir Kusturica for the documentary project titled "Our Baptism. The Patriarch".
Foto: Profimedia

Ruski predsednik Vladimir Putin je v intervjuju, ki ga je z njim posnel srbski režiser Emir Kusturica, govoril o vojni v Ukrajini, odnosih z Zahodom in vlogi pravoslavja v Rusiji.

Oglaševanje

Ruski predsednik Vladimir Putin je v intervjuju s srbskim režiserjem Emirjem Kusturico, ki ga je objavil Kremelj, ukrajinske vojake pozval, naj prestopijo na rusko stran, in jim sporočil, da je to "prava stran zgodovine".

Pogovor, ki ga povzema Index, je bil posnet za dokumentarni film "Naš krst. Poglavar", posvečen 80. rojstnemu dnevu patriarha Kirila, voditelja Ruske pravoslavne cerkve. Putin je govoril o vojni v Ukrajini, odnosih z Zahodom in vlogi pravoslavja v Rusiji.

Rusi in Ukrajinci bi si morali prizadevati za enotnost

"Kar zadeva ukrajinske vojake, ne želim reči, da bi se morali predati, saj to zveni nekoliko ponižujoče. Navsezadnje se borijo, še naprej se borijo," je dejal Putin v odgovoru na Kusturičevo vprašanje o odnosih med Rusi in Ukrajinci.

"Rad bi jim sporočil, naj prestopijo na našo stran, saj je to naša skupna stran in prava stran zgodovine," je nadaljeval ruski predsednik, ki je znova izrazil prepričanje, da bi si morali Rusi in Ukrajinci prizadevati za enotnost.

Putin je ob tem dejal, da ne zagovarja nujno ponovne združitve Rusije in Ukrajine v eno državo. Pojasnil je, da govori o povezanosti v širšem smislu in sodelovanju obeh narodov pri uresničevanju skupnih ciljev.

"Domoljubi ljubijo svojo državo, nacionalisti pa sovražijo druge narode," je dejal Putin in zatrdil, da so Ukrajino vodili nacionalisti namesto domoljubov. Ukrajince je znova pozval, naj razmišljajo o skupni prihodnosti z Rusijo.

To ni prvič, da Putin ukrajinske vojake poziva, naj se obrnejo proti lastnemu državnemu vodstvu. Rusija je 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, potem ko je leta 2014 zasedla in si priključila Krim. Vojna traja že skoraj pet let. Že na začetku ruske invazije je Putin ukrajinske vojake pozval, naj prevzamejo oblast v Ukrajini.

Ruski predsednik že leta trdi, da so Rusi in Ukrajinci en narod, s takšnimi zgodovinskimi razlagami pa med drugim upravičuje rusko invazijo na Ukrajino. Ukrajina njegove trditve zavrača in poudarja svojo suverenost ter pravico do neodvisnosti.

November 21, 2026, Moscow,Russian President Vladimir Putinduring an interview by Serbian film director Emir Kusturica
Foto: Profimedia

Putin: Zahod želi oslabiti Rusijo in Ukrajino

Ruski predsednik je zahodne države obtožil, da Ukrajino podpirajo zaradi lastnih interesov. Trdi, da njihov cilj ni pomagati Ukrajincem, temveč oslabiti Rusijo in razdeliti naroda, za katera meni, da sta zgodovinsko povezana.

Putin je ob tem omenil starorimsko načelo "deli in vladaj" ter zatrdil, da se takšna politika proti Rusiji izvaja že stoletja. Kot primere je navedel Napoleonovo invazijo ter prvo in drugo svetovno vojno.

Po njegovih besedah si zahodne države prizadevajo oslabiti Rusijo, jo narediti bolj poslušno in podrediti svojim interesom. Enake namene je pripisal državam, ki danes Ukrajini zagotavljajo vojaško in finančno pomoč.

Putin je zatrdil, da je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze izgubila velik del industrije in prebivalstva. Za takšen razvoj dogodkov je okrivil ukrajinsko politično vodstvo, ki ga je označil za nacionalistično.

Trdil je tudi, da ukrajinsko gospodarstvo ni propadlo zaradi ruskih raketnih napadov, temveč zaradi dogodkov pred rusko invazijo. Pri tem ni omenil obsežnega uničenja, ki ga je ruska vojska povzročila od leta 2022.

Ukrajina šola
Foto: REUTERS

"Moskva je tretji Rim. Četrtega ne bo"

Velik del pogovora je bil posvečen pravoslavju. Kusturica je Putina vprašal, ali lahko ruska civilizacija postane nekakšna barka, ki bo kristjane in tradicionalne vrednote zaščitila pred spremembami v zahodnih družbah.

"Lahko. Vsekakor," je odgovoril Putin. Pojasnil je, da lahko Rusija po njegovem mnenju ponudi zatočišče ljudem, ki želijo ohraniti tradicionalne verske in družinske vrednote, vključno s priseljenci iz evropskih držav.

Putin je povedal tudi, da ga je mati dala na skrivaj krstiti, brez vednosti njegovega očeta, ki je bil član Komunistične partije. Trdi, da je krst v Leningradu opravil duhovnik Mihail, oče današnjega patriarha Kirila. Po Putinovih besedah je to povezavo odkril šele mnogo let pozneje med pogovorom s Kirilom. Njun odnos je opisal kot posebno prijateljstvo in patriarhu čestital za 80. rojstni dan.

Putin je ob tem omenil idejo Moskve kot tretjega Rima, po kateri je ruska prestolnica naslednica Rima in Konstantinopla kot središča krščanstva. Poudaril je, da Rusija ne želi ščititi zgolj pravoslavnih kristjanov.

"Moskva je tretji Rim. Četrtega ne bo," je dejal Putin, ob čemer se je Kusturica nasmehnil.

Srbski režiser Emir Kusturica je dolgoletni podpornik ruskega predsednika Putina in zagovornik tesnih odnosov med Srbijo in Rusijo. Večkrat je javno izražal naklonjenost Putinu in njegovi politiki ter kritiziral Zahod, zlasti ZDA in zvezo Nato.

Kusturica ima z Rusijo tudi dolgoletne kulturne in osebne vezi. Ruski predsednik ga je leta 2016 odlikoval z redom prijateljstva za prispevek h krepitvi prijateljstva in sodelovanja med državama.

Kusturica je podprl tudi rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, leta 2017 pa je na zasedenem polotoku nastopil s svojo glasbeno skupino.

Aprila 2024 se je s Putinom znova srečal v Kremlju in mu izrazil podporo glede vojne v Ukrajini. Dejal je, da je dogajanje v Ukrajini boj za vse Slovane, Putinu pa se je zahvalil za "zgodovinsko pravičnost". Govorila sta tudi o Kusturičevih načrtih za snemanje filmov po delih ruskih književnikov.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih