Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel več novoimenovanih veleposlanikov v Moskvi, med njimi novo slovensko veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret. Putin je v nagovoru med drugim ocenil, da je dvostranski dialog med Moskvo in Ljubljano zastal, in zagotovil, da ga je Rusija pripravljena obnoviti, če bo slovenska stran to želela.
Na ponedeljkovi slovesnosti ob predaji poverilnih pisem novoimenovanih tujih veleposlanikov je ruski predsednik Vladimir Putin poleg nove slovenske veleposlanice Darje Bavdaž Kuret sprejel še diplomatske predstavnike dvajsetih drugih držav, med njimi Nemčije, Švedske, Združenega kraljestva, Grčije, Turčije in Avstralije, pa tudi več srednjeazijskih, vzhodnoazijskih in afriških držav.
Putin je v svojem nagovoru veleposlanikom izrazil obžalovanje zaradi prekinitev političnih in kulturnih vezi z več zahodnimi državami ter upanje na ponovno oživitev odnosov, poročata francoska tiskovna agencija AFP in ruska tiskovna agencija Tass.
Odnosi med Moskvo in zahodnimi državami so se močno poslabšali po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani. Rusija je julija lani Slovenijo dodala na seznam neprijateljskih držav, na katerem se je znašla večina evropskih držav, pa tudi Evropska unija, ZDA, Združeno kraljestvo in več drugih držav, ki nasprotujejo ruski agresiji v Ukrajini in so zaradi nje uvedle sankcije proti Moskvi.
Slovenija že od začetka vojne v Ukrajini izraža odločno podporo napadeni državi ter ji nudi pomoč. Ukrajino je letos podprla tudi v postopku proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret je bila za novo veleposlanico Slovenije v Rusiji imenovana letos poleti. Nasledila je Branka Rakovca. V preteklosti je bila veleposlanica v Izraelu, v Indiji, na Madžarskem in na Švedskem, vodila je tudi slovensko misijo pri OZN v New Yorku. “Veleposlanica Slovenije Bavdaž Kuret je v ponedeljek v Kremlju predala akreditivna pisma ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Skupinska ceremonija z nagovorom predsednika Putina za 21 veleposlanikov je potekala v Aleksandrovi dvorani, upoštevajoč pandemična pravila,” so ob tem za STA pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Fajon: Gre za povsem običajen postopek
Predaja akreditivnega pisma nove slovenske veleposlanice Putinu je povsem običajen postopek, ki ne spreminja ničesar, je danes izjavila zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je, da Slovenija še naprej obsoja rusko agresijo v Ukrajini, Kijevu pa bo stala ob strani, dokler bo to potrebno.
“Gre za povsem običajen postopek, ki ne spreminja ničesar,” je ob robu razprave z mladimi o širitvi in reformah EU v času svetovnih kriz v Centru Rog pojasnila Fajon. Spomnila je, da sta zaradi invazije na Ukrajino tako Slovenija kot Rusija zmanjšali število diplomatskega osebja in omejili stike.
“Še vedno obsojamo rusko agresijo v Ukrajini. Trudimo se storiti vse, da bi ustavili nasilje in dosegli mir v Ukrajini. Ukrajini pa bomo stali ob strani, dokler bo to potrebno,” je dodala.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki jo je Fajon danes gostila v Ljubljani in s katero sta se skupaj udeležili razprave, je povedala, da je Putin v Kremlju sprejel tudi nemškega veleposlanika.
Povedala je, da je Nemčija sicer v preteklosti zaradi kršitev človekovih pravic že zaprla nekatera svoja veleposlaništva, a takšen pristop je bil po njenem mnenju napačen. Na primeru Irana je ponazorila, da je Nemčija kljub pozivom javnosti k zaprtju veleposlaništva v Teheranu ohranila svojo diplomatsko prisotnost v tam. “Če bi zaprli naše veleposlaništvo v Teheranu, kako bi lahko ženske ali zagovorniki človekovih pravic iz Irana zaprosili za vizum?,” je vprašala.
Bavdaž Kuret sprva imeli v mislih za Japonsko
Spomnimo, zunanja ministrica Fajon je Bavdaž Kuret v začetku letošnjega leta nameravala predlagati za veleposlanico na Japonskem, a naj bi, kot smo poročali, pomisleke nad to izbiro v predhodnem pogovoru z ministrico izpostavila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Zmotilo naj bi jo, ker Bavdaž Kuret štiriletnega veleposlaniškega mandata ne bi mogla izpeljati do konca. Zakon o zunanjih zadevah namreč določa, da lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata delo v tujini opravlja do dopolnjenega 68. leta, to starost pa bo Bavdaž Kuret dosegla čez slabi dve leti.
Pirc Musar naj bi po besedah naših virov pošiljanje nove veleposlanice na Japonsko zgolj za dve leti kot “nerodno” ocenjevala predvsem zato, ker sta od tam predčasno odšli že zadnji dve veleposlanici – Simona Leskovar in Ana Polak Petrič. V odločitvi za še en skrajšani veleposlaniški mandat bi torej lahko Japonska prepoznala sporočilo, da Slovenija v njej ne vidi verodostojnega in spoštovanja vrednega partnerja, kar ne bi prispevalo k dobrim odnosom med državama.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje