Možgani najstnikov so se med epidemijo covida starali hitreje. Povečala so se področja, ki obvladujejo strah in stres ter dostop do spominov. Znano je, da se možgani tistih, ki v otroštvu doživijo travmo, starajo hitreje, ti ljudje pa imajo lahko kasneje v življenju težave z duševnim zdravjem. Ni pa še jasno, ali bodo spremembe na možganih trajne in kako vplivajo na poslabšano duševno zdravje.
Možgani ameriških najstnikov so se med pandemijo covida fizično spremenili. Starali so se hitreje kot običajno, kažejo rezultati nove študije.
Več študij je pokazalo, da je duševno zdravje najstnikov in mladostnikov med pandemijo trpelo. Šole so se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida zaprle, niso se smeli srečevati s prijatelji, spopasti so se morali z negotovostjo in strahom, ki ju je povzročil koronavirus. Številni starši so izgubili službe. Več milijonov otrok je zaradi covida izgubilo starše in stare starše.
Študija, objavljena v reviji Biological Psychiatry: Global Open Science, je ena prvih, ki obravnava fizične spremembe v možganih, ki so posledica stresa in tesnobe. Raziskava je rezultat obsežnejše študije, v kateri so znanstveniki poskušali razumeti razlike med spoloma pri depresiji med mladostniki.
Pred osmimi leti so se odločili, da bodo vsaki dve leti slikali možgane 220 otrok, starih od 9 do 13 let, z magnetno resonanco. Ekipa je zaključila dva sklopa skeniranj, nato pa je njihovo raziskavo prekinila pandemija. Nadaljevali so lahko šele konec leta 2020.
Ko je bila raziskava prekinjena, so se znanstveniki odločili, da bi bilo zanimivo preučiti učinke tega stresnega dogodka na razvijajoče se možgane otrok. Pri primerjavi so si pomagali s skeniranji, ki so jih opravili pred pandemijo. Raziskovalci so primerjali otroke s podobnimi demografskimi podatki – vključno s spolom, starostjo, izpostavljenostjo stresu in socialno-ekonomskim statusom.
Povečalo se je področje, ki uravnava strah in stres
Raziskovalci so pregledali posnetke možganov 128 otrok. Ugotovili so, da so imeli otroci, ki so preživeli prvo leto pandemije, možgane starejše od svoje kronološke starosti. V njihovih možganih se je povečalo področje, ki pomaga uravnavati strah in stres, imenovano amigdala, in hipokampus, področje možganov, ki nadzoruje dostop do spominov. V delu možganov, ki nadzoruje izvršilno delovanje, tj. v možganski skorji, se je tkivo stanjšalo.
Udeleženci študije so po prvem letu pandemije poročali, da so se poslabšali simptomi anksioznosti, depresije in tako imenovanih internaliziranih težavah, kamor sodijo tudi občutki žalosti, nizke samopodobe in strahu ter težave pri uravnavanju čustev.
Med odraščanjem je običajno, da se možgani spremenijo. A so raziskave pokazale, da fizične spremembe pospešijo travme. Možgani ljudi, ki so bili v zgodnjem otroštvu izpostavljeni nasilju, zanemarjanju, revščini in družinskim težavam, se starajo hitreje. Ti ljudje pa imajo lahko kasneje v življenju težave z duševnim zdravjem.
Učinki enoletne zaustavitve življenja so bili na možganih hitri
Glavni avtor študije Ian Gotlib je povedal, da je raziskovalna skupina pričakovala, da bodo imeli najstniki težave z anksioznostjo, depresijo in internaliziranimi težavami. “Pandemija ni prizanesla duševnemu zdravju mladostnikov,” je dejal profesor psihologije na univerzi Stanford. Vendar pa niso bili povsem prepričani, kaj bodo ugotovili s slikanjem z magnetno resonanco. “Ko nisi povsem prepričan, kaj se bo zgodilo, je vedno zanimivo opravljati takšne raziskave,” je dodal.
Učinki na možganih so bili hitri. “Šlo je le za enoletno zaustavitev javnega življenja. Nismo vedeli, da se bodo učinki na možgane izrazili tako hitro po tako kratkem obdobju stresa,” je dodal. “To se ujema s težavami v duševnem zdravju, ki jih opažamo.”
Po njegovih besedah ni jasno, ali bodo spremembe v možganih vplivale na poznejše življenje. Raziskovalna skupina namerava iste otroke opazovati tudi kasneje in spremljati razvoj njihovih možganov. Raziskovalci pa dopuščajo tudi možnost, da so bile spremembe možganov le takojšen odziv na stresor, ki se bo sčasoma normaliziral.
Ekipa namerava pregledati tudi 10 otrok, vključenih v raziskavo, ki so preboleli koronavirus. Zdi se, da so razlike “nekoliko bolj izrazite” pri otrocih, ki so preboleli covid, je dejal Gotlib.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!