Razkrili skrivnost 194-letne želve: bi lahko tudi ljudem pomagala upočasniti staranje?

Jonathan, orjaški želvak in predstavnik vrste aldabrska orjaška želva, večino svojega življenja prebiva na odročnem otoku Sveta Helena v južnem Atlantiku. Čeprav njegova natančna starost ni zares znana, znanstveniki ocenjujejo, da šteje približno 194 let, s čimer velja za najstarejšo živečo kopensko žival na svetu.

Orjaške želve že od nekdaj slovijo po izjemni dolgoživosti, saj lahko živijo več kot sto let, vendar Jonathan med njimi očitno izstopa. Znanstveniki so zato želeli ugotoviti, kaj mu omogoča tako dolgo življenje.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, je pokazala, da ima Jonathan 287 genskih različic, povezanih z zaščito celic pred poškodbami, ki nastajajo s staranjem.

Kot je za CNN pojasnil soavtor raziskave Justin Gerlach z univerze Cambridge, imajo orjaške želve izjemno počasno presnovo, zaradi česar v njihovih celicah poteka manj kemičnih reakcij, posledično pa nastaja tudi manj poškodb DNK.

V čem je skrivnost?

Pri Jonathanu so raziskovalci odkrili gene, ki še posebej učinkovito sodelujejo pri popravljanju DNK in zmanjševanju vnetij, dveh pomembnih procesih, povezanih s staranjem. "Njegove celice še vedno ohranjajo genski nadzor, značilen za precej mlajše živali," je pojasnil Gerlach. Pri ljudeh se namreč s staranjem sposobnost pravilnega uravnavanja delovanja genov postopoma zmanjšuje, kar lahko prispeva denimo k razvoju raka.

Znanstveniki za zdaj še ne vedo, ali gre za Jonathanov "talent" ali pa imajo podobne zaščitne mehanizme tudi druge orjaške želve.

Pri skoraj 200 letih še vedno s presenetljivo dobro kondicijo

Jonathanovo starost so raziskovalci ocenili s pomočjo fotografije iz leta 1882, na kateri je bil že odrasel želvak. Ker orjaške želve polno velikost običajno dosežejo pri približno 50 letih, raziskovalci sklepajo, da se je izvalil okoli leta 1832. Za njegov uradni rojstni dan so tako določili 4. december 1832, čeprav bi bil lahko v resnici tudi starejši od 200 let.

Kljub visoki starosti in izgubi vida zaradi sive mrene je želvak še vedno aktiven. Tehta približno 180 kilogramov, velja pa za eno izmed največjih turističnih znamenitosti Svete Helene.

Znanstveniki so zaradi njegove starosti vzorce DNK odvzeli z brisom ustne votline, da bi zmanjšali tveganje za okužbo. Njegov genski zapis so nato primerjali z zapisom precej mlajših želv iste vrste.

Rezultati so pokazali presenetljive podobnosti. Posebej dobro so ohranjeni tudi Jonathanovi mitohondriji, celične strukture, odgovorne za proizvodnjo energije. Njihovo učinkovito delovanje je povezano z zdravim staranjem, podobne značilnosti pa so raziskovalci že opazili pri ljudeh, ki dočakajo več kot 110 let.

Bi lahko Jonathan pomagal podaljšati človeško življenje?

Vodja raziskave Stephen Clark iz ameriške fundacije Kallel meni, da bi lahko Jonathanov genski zapis predstavljal pomembno izhodišče za razvoj zdravil, ki bi izboljšala delovanje mitohondrijev in upočasnila starostno propadanje celic.

Raziskovalna skupina želi v prihodnjem letu ali dveh začeti klinična testiranja zdravil za izboljšanje zdravja mitohondrijev pri ljudeh.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ugotovitev raziskave še ni mogoče neposredno prenesti na ljudi. Ker so analizirali le eno žival, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dejavniki so zaslužni za Jonathanovo izjemno dolgoživost.

Raziskovalka Handan Melike Dönertaş s turške Bližnjevzhodne tehniške univerze je za CNN povedala, da bo treba preučiti več dolgoživih živali in njihove genske značilnosti primerjati tudi s stoletniki. Podobnega mnenja je tudi biolog Vincent J. Lynch z Univerze v Buffalu, ki opozarja, da imajo uporabljene metode določene omejitve in lahko nekatere genske spremembe napačno opredelijo kot koristne ali škodljive.

Raziskava z velikim pomenom

Kljub temu raziskava odpira nove možnosti za razumevanje staranja. Kot je poudarila Ylenia Chiari z Univerze v Nottinghamu, bi lahko preučevanje izjemno dolgoživih živali v prihodnosti prispevalo k boljšemu razumevanju staranja pri ljudeh in razvoju novih pristopov k zdravljenju raka.

Jonathan tako skoraj dve stoletji po svojem rojstvu znanstvenikom morda ponuja pomembne odgovore na vprašanje, kako ohraniti zdravje tudi v pozni starosti.