Oglaševanje

Razmere v Hormuški ožini se zaostrujejo: največ napadov na tankerje od začetka vojne

author
S. N.
22. nov 2026. 19:16
November 17, 2026 shows a tanker on fire in the Strait of Hormuz, off the coast of Oman. SOCIAL MEDIA/ VIA REUTERS
Goreči tanker v Hormuški ožini, 17. november 2026 | Foto: REUTERS

Od petka so bili v Hormuški ožini zadeti trije tankerji, število napadov na ladje na tem območju pa je doseglo najvišjo raven od začetka ameriško-izraelske vojne z Iranom.

Oglaševanje

Število prijavljenih napadov na ladje v Hormuški ožini in njeni okolici je doseglo najvišjo raven od začetka ameriško-izraelske vojne z Iranom konec februarja letos, poroča CNN.

Po navedbah družbe Marisks, ki se ukvarja z obvladovanjem tveganj v pomorskem prometu, so izstrelki v petek in soboto zadeli tri tankerje, ki so pluli iz Hormuške ožine.

Od začetka konflikta je Hormuška ožina postala območje hudih spopadov. Iran je po ameriško-izraelskih napadih, s katerimi se je začela vojna, začel ovirati ladijski promet skozi Hormuško ožino. ZDA so v odgovor uvedle blokado iranskih pristanišč.

Trgovski ladijski promet skozi ožino, po kateri je pred vojno potekal prevoz petine svetovne nafte, ostaja precej manjši kot leta 2025. To povzroča gospodarske posledice po vsem svetu.

Na tankerju Captain Leon, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov in prevaža nafto ter kemikalije, je v petek ob 16. uri po srednjeevropskem času izbruhnil požar, potem ko je izstrelek zadel premec ladje. Po navedbah družbe Marisks so bili vsi člani posadke na varnem.

V soboto ob 6. uri po srednjeevropskem času je zagorelo tudi na naftnem tankerju Torkel, ki pluje pod hongkonško zastavo, potem ko je izstrelek zadel krmo ladje. Manj kot uro pozneje je raketa v strojnico zadela še tanker Arina, ki prav tako pluje pod hongkonško zastavo.

Napadi po navedbah družbe Marisks kažejo, da je trgovski ladijski promet v regiji še naprej močno ogrožen.

Oktobra je število napadov, prijavljenih britanski organizaciji za spremljanje pomorskega prometa (UKMTO), povezani s kraljevo mornarico, prvič od začetka ameriško-iranske vojne konec februarja preseglo 30.

Po analizi podatkov UKMTO, ki jo je opravil CNN, so novembra do danes zabeležili najmanj 22 prijavljenih napadov, kar je drugo najvišje mesečno število od začetka vojne. Podatki zajemajo Hormuško ožino, Perzijski zaliv in Omanski zaliv.

Pred oktobrom so v regiji v povprečju prijavili približno deset napadov na mesec. Čeprav se podatki različnih organizacij nekoliko razlikujejo, tudi podatki Mednarodne pomorske organizacije (IMO) kažejo, da so oktobra zabeležili največ potrjenih incidentov v letošnjem letu.

Ameriški napad na tanker v okolici Irana
Ameriški napad na tanker v okolici Irana septembra letos. | Foto: U.S. Central Command/Handout via REUTERS

Kaj pa cene goriv?

Mednarodna agencija za energijo (IEA) nedavni padec cen nafte pripisuje okrevanju izvoza iz držav Perzijskega zaliva. Cene so se znižale tudi po ameriških vmesnih volitvah, ko so se zmanjšale bojazni pred novimi ameriškimi vojaškimi operacijami na Bližnjem vzhodu.

"Zdi se, da trgi vse bolj predpostavljajo, da je vrnitev k obsežni vojni malo verjetna in da se bo oskrba z nafto postopoma obnovila," je za CNN povedal Hamidreza Azizi, analitik za Iran pri mislišču Mednarodna krizna skupina (ICG). "Vendar bi se ta predpostavka lahko hitro spremenila, če bi se Iran odločil za zaostritev konflikta," je opozoril.

Medtem iranski prihodki od prodaje nafte močno upadajo, saj ameriška blokada iranskih pristanišč ovira izvoz nafte na svetovne trge, kažejo podatki družbe Kpler, ki spremlja pomorski promet. Ob padanju svetovnih cen nafte in vse večjem pritisku na iranske prihodke od prodaje surove nafte Teheran stopnjuje napade. Po ocenah strokovnjakov, ki jih navaja CNN, bi Iran lahko napade še okrepil, da bi Washington prisilil k popuščanju.

Negotovost o nadaljevanju vojne

Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno dejal, da ZDA ne potrebujejo dogovora s Teheranom, podpredsedniku JD Vanceu pa naročil, naj se posveti drugim vprašanjem.

"Dogovora z Iranom ne potrebujemo. Ti časi so že zdavnaj minili! Imamo njihov denar, na stotine milijard dolarjev, in imamo njihovo ožino!" je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Pozneje je sicer nakazal, da ne bi okleval s ponovnimi vojaškimi napadi na Iran, če bi bilo to potrebno.

Teheran ameriško blokado označuje za vojno dejanje. Iranski predstavniki pravijo, da so pripravljeni omogočiti ponovno odprtje ožine, če Washington izpolni pogoje.

Včeraj je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da odprtje Hormuške ožine ni težava, če ZDA sprejmejo iranske pogoje. Ti vključujejo konec vojne na vseh frontah, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja, odpravo naftnih sankcij in ameriške pomorske blokade.

Po ocenah nekaterih analitikov želi Iran z napadi povečati gospodarski pritisk na ZDA in njihove zaveznice v Perzijskem zalivu ter jih tako prisiliti k pogajanjem. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da nadaljevanje ameriške blokade povečuje nevarnost novih napadov in širšega vojaškega spopada.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih