Enotnost na preizkušnji, napeto zaradi najstrožjih sankcij zoper Rusijo doslej

Svet 02. Maj. 202215:24 > 21:015 komentarjev
Delite:
Ursula von der Leyen, Viktor Orban
Foto: Francois Lenoir/Reuters

Predstavniki Evropske komisije se pospešeno sestajajo z veleposlaniki držav članic EU, da bi uskladili najstrožji paket evropskih sankcij zoper Rusijo doslej. Najstrožji zato, ker bi uvedli tudi embargo na uvoz ruske nafte v vse države članice EU. Čeprav je predlog že kompromis in čeprav je bila komisija pripravljena Slovaški in Madžarski še dodatno popustiti, je Viktor Orban proti. Tik pred zasedanjem veleposlanikov, ki naj bi v sredo sankcije že potrdili, grozi z vetom. Evropska komisija naj bi bila zdaj pripravljena Madžarsko in Slovaško iz embarga tudi izvzeti. Poznavalci razmer v Bruslju svarijo, da to ne bo ostalo neopaženo.

Po tem, ko je ruski Gazprom prejšnji teden ustavil dobavo zemeljskega plina Poljski in Bolgariji, ker ga nista plačali v rubljih, so se odnosi med Rusijo in EU znova močno zaostrili.

V Bruslju zdaj pospešeno pripravljajo šesti paket sankcij proti Rusiji, ki bi zadele ruske in beloruske banke, še več Putinovih oligarhov in podjetij, predvsem pa bi – in pri tem se močno zapleta – EU uvedla tudi embargo na uvoz ruske nafte v vse države članice EU. Popolnega embarga tudi na uvoz ruskega plina pa za zdaj, kot kaže, še ne.

Prepoved uvoza ruske nafte bi bil velik udarec za Rusijo, saj je največja izvoznica nafte na svetu, na prodaji nafte in zemeljskega plina njeno gospodarstvo temelji, predvsem pa z denarjem od prodaje nafte in plina, kot piše bruseljski Politico, Rusija financira vojno v Ukrajini.

Borodyanka
Foto : Maksim Levin/REUTERS/arhiv

Evropski komisiji se mudi; želi, da bi že v torek pripravili predlog najstrožjega paketa evropskih sankcij zoper Rusijo doslej, ki bi ga v sredo obravnavali tudi že veleposlaniki držav članic. Prav zato se predstavniki komisije te dni ena na ena pospešeno z veleposlaniki držav članic tudi sestajajo.

Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo, je bila sprva do embarga skeptična. Nekatere druge države članice, še zlasti Slovaška in Madžarska, pa proti. Nato je Nemčija svoje stališče zmehčala in sporočila, da embargu ne nasprotuje, a potrebuje nekaj mesecev za prilagoditev. Težava za Nemčijo sta, kot piše Financial Times, še dve rafineriji na vzhodu države, Schwedt in Leuna, ki nafto dobivata neposredno iz Rusije.

Nemčija je predlagala kompromis – naj se prepoved uvoza ruske nafte sprejme, a naj se uvede postopoma, do konca letošnjega leta. Prav to so mnogi ocenili kot ključno in menili, da je nemški “da” embargu, četudi postopnemu, zelo pomemben za dosego dogovora vseh držav članic. Razlog za spremembo nemškega stališča pa naj bi bili po poročanju Politica zadnji njeni uspehi pri zmanjševanju svoje odvisnosti od ruske nafte. Gospodarski minister Robert Habeck je denimo minuli torek dejal, da jim je uspelo odvisnost od ruske nafte s 35 odstotkov pred začetkom vojne v Ukrajini zmanjšati na 12 odstotkov.

A ker Slovaška in Madžarska nista bili niti za to, da bi se embargo uvedel postopoma do konca letošnjega leta, jima je po dostopnih informacijah iz Bruslja Evropska komisija med drugim prišla nasproti tudi s predlogom, da bi zanju prehodno obdobje veljalo dlje, do konca leta 2023. Namreč brez soglasja vseh držav članic paketa sankcij ni mogoče potrditi. A Madžarska še zmeraj ni za.

nafta
Foto : Sergei Karpukhin/REUTERS

Viktor Orban je v zadnjih dneh že svaril, da Madžarska ne bo popustila pritiskom, ker bi prepoved uvoza ruskih energentov “ubila madžarsko gospodarstvo.” Madžarski zunanji minister pa je minuli teden za CNN dejal, da Madžarska iz Rusije dobi kar 85 odstotkov plina in 65 odstotkov nafte. “Madžarska potrebuje nekaj let, da se znebi odvisnosti od ruskih energentov, do zdaj smo naredili vse, kar smo lahko,” je povedal.

V nedeljo zvečer pa je iz Budimpešte prišla še ena jasna “grožnja” z madžarskim vetom. Vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas je namreč na madžarski televiziji povedal: “Naj jasno povem: nikoli ne bomo podprli tovrstnih sankcij.” V nadaljevanju pa se je dotaknil tudi bruseljskega pogojevanja evropskih izplačil glede na madžarsko spoštovanje vladavine prava. Rekel je, da bi Madžarska za prilagoditev brez ruskih energentov potrebovala pet let, “potrebna pa bi bila tudi velika količina denarja. Evropska komisija pa trenutno Madžarski ne daje denarja in ga celo zadržuje,” je dodal v luči sprožitve mehanizma pogojevanja sredstev z vladavino prava proti Madžarski.

Ena od možnosti naj bi bila zdaj po poročanju agencije Reuters, ki se sklicuje na neuradne vire, tudi tudi to, da Evropska komisija Madžarsko in Slovaško zaradi njune odvisnosti od ruskih energentov iz embarga na uvoz ruske nafte izvzame. A poznavalci razmer v Bruslju ocenjujejo, da to ne bo ostalo neopaženo.

Poljska ministrica za okolje Anna Moskwa se je pred današnjim zasedanjem ministrov EU, pristojnih za energetiko, zavzela za takojšnjo uvedbo sankcij proti Rusiji na področjih nafte in plina. “To je nujen korak, ki mora biti vključen v naslednji sveženj sankcij. Najbolje je, da se uvede oboje hkrati,” je poudarila.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je v odzivu na madžarsko grožnjo z vetom izrazil razumevanje za to, da nekatere države potrebujejo več časa, da se pripravijo na prepoved uvoza ruske nafte. Vendar pa morajo po njegovem mnenju vse prispevati svoj delež pri tem. Vse države članice je pozval, naj kar se da hitro zmanjšajo odvisnost od ruskih energentov. “Solidarnost z Ukrajino zahteva, da hitro in drastično zmanjšamo dobavo fosilnih goriv iz Rusije,” je poudaril.

Francoska ministrica za ekološki prehod Barbara Pompili, ki je vodila današnje srečanje ministrov EU, je po njem sporočila, da so danes govorili skoraj izključno o plinu in zagotavljanju tega energenta. Pojasnila je, da je šesti sveženj sankcij proti Rusiji v pripravi, a o tem danes niso razpravljali. Razprava o novih sankcijah se bo nadaljevala še ta teden, tako da bo več informacij o njih znanih v prihodnjih dneh, je zagotovila. O svežnju, ki naj bi vključeval tudi embargo na nafto, naj bi sicer v sredo razpravljali stalni predstavniki držav članic pri uniji, so za STA povedali viri pri EU.

Današnjega zasedanja ministrov za energetiko se ni udeležil nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade. Slovenijo je zastopala namestnica stalnega predstavnika pri EU Tamara Weingerl Požar. Ta je na zasedanju poudarila, da Slovenija pozdravlja enotnost in solidarnost na področju zagotavljanja energije in energetskega razvoja v EU.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar