Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je v pogovoru za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) napovedal, da bo po nedeljskih splošnih volitvah v BiH vztrajal pri spremembah volilne zakonodaje. Te bo sprejel ne glede na nasprotovanja v državi, a je zagotovil, da bodo v skladu z ustavo BiH.
Frankfurter Allgemeine Zeitung je v četrtek objavil prilogo o volitvah v BiH, v kateri novinar, kolumnist in dober poznavalec razmer na Balkanu Michael Martens piše o tem, kako želi Christian Schmidt spremeniti državo kljub vse večjemu odporu, s katerim srečuje.
Schmidt je v pogovoru z Martensom dejal, da bo reformo volilne zakonodaje nadaljeval tudi po volitvah, in pojasnil zakaj sprememb ni sprejel že pred letošnjimi volitvami. “Za večje posege smo bili časovno preblizu volitvam in moramo upoštevati, da lahko določena vprašanja zelo prevladajo v predvolilnih kampanjah in v ozadje potisnejo druge, pomembnejše teme,” je dejal.
Pri načrtovanju volilne reforme sicer tudi v prihodnje pričakuje močan odpor. Na vprašanje novinarja, ali računa na podporo Evropske unije, Berlina in Washingtona, pa je odgovoril, da se posvetuje z vsemi stranmi. Obenem je opozoril “nekatere akterje v BiH”, naj ne podcenjujejo njegove neodvisnosti pri sprejemanju odločitev.
Martens je v članku zapisal, da želi Schmidt s svojimi potezami med drugim preprečiti Bošnjakom, da bi svojo številčno premoč zlorabljali za marginalizacijo Hrvatov. “To se trenutno dogaja tako, da se Bošnjaki izjasnijo za Hrvate in so izbrani na položaje, ki so po ustavi rezervirani za predstavnike hrvaške narodnostne skupnosti,” je pojasnil Martens.
Že julija uvedli tehnične spremembe
Enako je za FAZ dejal Schmidt. “Oseba iz bošnjaškega strankarskega okolja mi je rekla, da seveda ne gre za pravo predstavništvo Hrvatov, ko se nekdo z jasno prepoznanim bošnjaškim poreklom izjasni za Hrvata,” je dejal.
Schmidt je sicer vsebinske spremembe volilne zakonodaje hotel sprejeti že pred letošnjimi volitvami, a je julija uvedel le tehnične spremembe. Schmidt tako javno doslej ni predstavil še nobenega uradnega predloga. Je pa v tamkajšnjih medijih zaokrožil neuradni dokument, ki naj bi med drugim vseboval uvedbo triodstotnega volilnega praga za izvolitev predstavnikov v dom narodov parlamenta Federacije BiH.
Uvedba tega praga bi pomenila, da bi lahko kanton samo v primeru, če v njem živi več kot tri odstotke pripadnikov konstitutivnega naroda glede na njihovo število v Federaciji BiH, imenoval predstavnika tega naroda v zgornji dom parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete. Sedaj velja, da iz kantonov imenujejo po najmanj enega predstavnika vsakega od treh konstitutivnih narodov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje