Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je danes na podlagi bonnskih pooblastil uvedel tehnične spremembe volilnega zakona države. "V BiH ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, tu živijo trije konstitutivni narodi," je ob tem poudaril in dodal, da bodo spremembe omogočile transparentne, svobodne in poštene volitve.
Čeprav se je o tem več dni ugibalo, Christian Schmidt danes ni sprejel političnih sprememb volilne zakonodaje z uvedbo triodstotnega volilnega praga v kantonih za volitve delegatov v dom narodov parlamenta Federacije BiH ter za izvolitev predsednika in podpredsednika te bošnjaško-hrvaške entitete BiH, poročajo tamkajšnji mediji.
Sprejem političnih sprememb so, kot so danes sporočili iz Schmidtovega urada, preložili, da bi politiki v BiH skušali doseči dogovor glede spornih vprašanj. “Diskriminacije ne sme biti, vabim odgovorne politike, da o tem spregovorijo. Mislim, da nas po volitvah 2. oktobra čaka veliko dela,” je po poročanju spletnega portala klix.ba dejal Schmidt. Schmidt je tudi poudaril, da bo glede ostalih sprememb govoril s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.
Splošne volitve v BiH bodo 2. oktobra, čeprav so jim predstavniki osrednjih strank bosanskih Hrvatov in Srbov nasprotovali. Po njihovem mnenju bi bilo pred volitvami treba nujno spremeniti volilni zakon, saj naj po trenutni volilni zakonodaji v državnih telesih naj ne bi bili enakopravno zastopani vsi trije konstitutivni narodi – Hrvati, Srbi in Bošnjaki.
V Sarajevu so v minulih dneh potekali protesti proti takim spremembam volilne zakonodaje in ustave Federacije BiH, ki bi še poglobile etnične delitve v razklani državi. Protesta so se v ponedeljek udeležili tudi Bakir Izetbegović, predsednik največje bošnjaške stranke SDA, in več bošnjaških opozicijskih voditeljev.
Schmidt sicer ni predstavil nobenega uradnega predloga, med politiki in v tamkajšnjih medijih pa je zaokrožil neuradni dokument, ki naj bi med drugim vseboval uvedbo triodstotnega volilnega praga za izvolitev predstavnikov v dom narodov parlamenta Federacije BiH, kar bi lahko povzročilo nadaljnjo diskriminacijo manjšin in bi po mnenju bošnjaških politikov utrdilo na oblasti največjo stranko bosanskih Hrvatov HDZ BiH.
Uvedba tega praga bi pomenila, da bi samo v primeru, da v kantonu živi več kot tri odstotke pripadnikov konstitutivnega naroda v odnosu do njihovega števila v Federaciji BiH, lahko kanton predstavnika tega naroda imenoval v zgornji dom parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete. Sedaj velja, da iz kantonov imenujejo po najmanj enega predstavnika vsakega od treh konstitutivnih narodov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje