Med članicami zveze Nato in Rusijo so bistvene razlike glede Ukrajine, ki jih ne bo lahko premostiti, a današnje srečanje je pozitivno znamenje, obstaja splošna pripravljenost na nadaljnji dialog, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po približno štiriurnem sestanku Sveta Nata in Rusije, prvem po dveh letih in pol.
Današnji “zelo resni in neposredni” ter “koristni” pogovori o razmerah v in ob Ukrajini ter njihovih posledicah za evropsko varnost niso bili lahki, a zato so tudi tako pomembni, je na novinarski konferenci po srečanju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Nato je po Stoltenbergovih besedah predlagal, da se dogovorijo o vrsti prihodnjih srečanj, na katerih bi naslovili številna odprta vprašanja, na primer nadzor nad oboroževanjem, česar pa Rusija danes ni mogla podpreti. Predloga sicer ni zavrnila, potrebuje le več časa za odgovor, je pojasnil.
Namen pogovorov predstavnikov 30 članic zveze Nato z namestnikom ruskega zunanjega ministra Aleksandrom Gruškom je bil zmanjšati napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini ter preprečiti novo rusko agresijo nad to bivšo sovjetsko republiko.
Po pogajanjih ameriških in ruskih diplomatov v Ženevi v začetku tedna, ki niso zagotovila preboja, so Američani v pogovore sedaj vključili še evropske in druge zaveznice. Stališča so danes soočili v okviru Sveta Nata in Rusije, ki se je nazadnje sestal julija 2019.
Rusija želi zagotovila o neširjenju Nata
Ruska stran je tudi danes ponovila svoje zahteve – želi jamstvo, da se Nato ne bo več širil, sploh ne na Ukrajino, da bo zmanjšal vojaško navzočnost v zaveznicah, ki so se pridružile po letu 1997, in da nasploh ne bo krepil vojaške navzočnosti na način, ki bi ogrožal Rusijo.
V Natu pa so ponovili jasno stališče, da imajo vse države temeljno pravico same odločati o svojih zavezništvih in da vztrajajo pri politiki odprtih vrat, ki je zgodovinski uspeh, ter da se ne bodo odpovedali medsebojni obrambi in zaščiti, ki vključuje navzočnost zavezniških sil v vzhodnih zaveznicah.
O jedrnih načelih se torej Nato ni pripravljen pogajati, je pa pripravljen na pogovore o konkretnih predlogih s ciljem konstruktivnih rezultatov, še zlasti o krepitvi transparentnosti vojaških vaj, preprečevanju nevarnih vojaških incidentov ter zmanjševanju vesoljskih in kibernetskih groženj.
Prav tako so se zaveznice po besedah generalnega sekretarja pripravljene pogovarjati o nadzoru nad oboroževanjem, razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja, vključno z vprašanjem vzajemnega omejevanja izstrelkov in jedrskimi politikami. Stoltenberg je izpostavil tudi pripravljenost zaveznic na izboljšanje civilnih in vojaških komunikacijskih poti ter na ponovno vzpostavitev predstavništev Nata in Rusije v Moskvi oziroma Bruslju.
Pri pogovorih o Ukrajini nobenega preboja
Zaveznice so zaradi kopičenja ruskih sil – ob ukrajinski meji je več kot 100.000 ruskih vojakov – v minulih mesecih Rusiji v primeru nove agresije nad Ukrajino že večkrat zagrozile z novimi gospodarskimi in političnimi sankcijami, ki naj bi šle bistveno dlje od tistih po priključitvi Krima leta 2014.
Namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman je po današnjem srečanju v Bruslju povedala, da od ruske strani danes ni bilo zavez, da bo umirila napetosti, prav tako pa ne izjav, da tega ne bo storila. Ob tem je izrazila upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin izbral mir in varnost.
Svet Nata in Rusije so vzpostavili pred dvema desetletjema kot mehanizem za posvetovanje in sodelovanje. Zavezništvo je po ruski priključitvi Krima leta 2014 zamrznilo praktično sodelovanje z Rusijo, a pustilo odprte poti za politični dialog.
Pogovori o novi ukrajinski krizi ter stopnjevanju napetosti med Zahodom in Rusijo se bodo nadaljevali v četrtek na Dunaju v okviru stalnega odbora Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!