Voditelji držav največjih gospodarstev v vzponu (Brics), ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, so se danes sestali na plenarnem zasedanju vrha v Johannesburgu. Med drugim je ruski predsednik Vladimir Putin Zahod okrivil za vojno v Ukrajini, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pa se je zavzel za čimprejšnje končanje vojne. Države Brics so se dogovorile tudi o širitvi skupine.
Voditelji držav skupine Brics so se zbrali na vrhu v Južni Afriki – od šefov držav skupine tja ni odpotoval le ruski predsednik Vladimir Putin, in sicer zaradi možnosti, da bi ga tam aretirali. Južna Afrika je namreč članica Mednarodnega sodišča v Haagu, ki je proti 70-letnemu ruskemu voditelju izdalo mednarodno tiralico zaradi njegovih domnevnih zločinov med vojno v Ukrajini.
Vladimir Putin je danes na vrhu držav skupine Brics dejal, da so ruska dejanja v Ukrajini posledica vojne, ki jo je sprožil Zahod. V prenosu v živo je povedal, da je stremljenje Zahoda k ohranjanju hegemonije v svetu leta 2014 vodilo v državni udar v Ukrajini, poroča britanski BBC. Tako namreč ruski predsednik imenuje proteste, ki so v Ukrajini z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča.
“Rusija se je odločila podpreti ljudi, ki so se borili za svojo kulturo, tradicije, jezik in prihodnost,” je zatrdil Putin. Pojasnil je, da je Moskva želela “končati vojno, ki jo je sprožil Zahod proti ljudem v Donbasu”. Ob tem je ruski predsednik, ki se vrha, kot že rečeno, udeležuje virtualno, ocenil, da bi morala biti prioriteta skupine Brics ustanovitev novih, trajnostnih in varnih transportnih poti, med drugim koridorja, ki bi povezoval sever in jug. “Naša skupina petih držav je dokazala, da je kredibilna skupnost na globalni sceni z vse večjim vplivom na globalno dogajanje,” je še dejal.
Pozivi h koncu vojne
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je medtem pozval h končanju vojne v Ukrajini, saj da konflikt vpliva na cel svet in da se tega ne more prezreti. Prepričan je, da je Brics pomembno prizorišče za razpravo o svetovni varnosti in miru, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Ne podcenjujemo težav, da se sklene mir, ampak hkrati ne moremo biti ravnodušni do smrti in uničenja, ki se dogaja vsak dan,” je dodal.
Tudi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa se je zavzel za končanje vojne. “Države Bricsa bodo podprle napore, da se konflikt konča s pomočjo dialoga, posredovanja in pogajanj,” je dejal.
Države z dogovorom o širitvi skupine
Voditelji petih največjih gospodarstev v vzponu so se na vrhu skupine dogovorili o njeni širitvi in sprejeli pogoje za vstop, je sporočila južnoafriška zunanja ministrica Naledi Pandor. Razširitev podpirajo vse države skupine, vendar se razhajajo glede števila novih članic in časovnega okvirja njihovega sprejetja.
“Sprejeli smo dokument, ki določa smernice in načela ter postopke za obravnavo držav, ki želijo postati članice skupine Brics,” je za južnoafriški državni radio Ubuntu povedala Pandor.
“Več gotovosti, stabilnosti in pozitive”
Zbrane je danes nagovoril še kitajski predsednik Ši Džinping, ki je ocenil, da je svet stopil v novo obdobje pretresov in sprememb. Brics bi moral po njegovem mnenju prinesti svetu več gotovosti, stabilnosti in pozitivne energije.
Kitajski predsednik je sicer na vrhu poskrbel za nekaj ugibanj, saj sprva ni bilo jasno, ali se je vrha zares udeležil. Njegov govor v torek je namreč prevzel minister za trgovino Vang Ventao. Šija so nato le videli na večerji voditeljev, zbrane pa je nagovoril danes.
Indijski premier Narendra Modi je medtem v govoru pohvalil dosežke skupine. Prepričan je, da so z razvojno banko Brics ustvarili finančno varnostno mrežo. Pri tem pa je kot pomembno polje za sodelovanje izpostavil vesoljske tehnologije in vzpostavitev skupnega sistema satelitov.
Zanimanja za pristop je zadosti
Države skupine Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika –, si želijo okrepiti geopolitični in gospodarski položaj v svetu. To med drugim želijo doseči z razširitvijo skupine. Članice skupine že sedaj obsegajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, 30 odstotkov ozemlja in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Ti deleži bi se kmalu lahko še povečali. Zanimanje za pridružitev je namreč po navedbah južnoafriške zunanje ministrice Naledi Pandor izrazilo okoli 40 držav, od tega resneje 23. Med drugim naj bi se Bricsu želeli pridružiti Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Bangladeš, Venezuela in Tajska. Peterica držav trenutno še razpravlja o kriterijih za nove članice.
Modi in Ši sta danes jasno izrazila podporo širitvi. Razširitev skupine bi bila namreč v prid predvsem Rusiji, ki bi tako okrepila svoj vpliv v mednarodni sferi, je ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ta na srečanju nadomešča predsednika Putina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!