Prvi pogovor Ši Džinpinga in Volodimirja Zelenskega od začetka invazije

Svet 26. Apr 202311:48 > 15:50 10 komentarjev
Ši Džinping
Foto: PROFIMEDIA

Kitajski predsednik Ši Džinping je prvič po začetku vojne v Ukrajini februarja lani po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V pogovoru je Ši po navedbah tujih medijev povedal, da je Peking "vedno na strani miru" in napovedal odhod kitajske delegacije v Ukrajino. Poveljnik ukrajinskih sil za posebne operacije Viktor Horenko je priznal, da so razmere v Bahmutu za njihovo vojsko izjemno težke. Spopadi naj bi se sedaj preselili tudi na obrobje mesta. Zelenski je medtem raketni napad ruske vojske na lokalni zgodovinski muzej v Kupjansku označil za barbarsko dejanje. Ob 37. obletnici nesreče v Černobilu pa Rusijo obtožil izsiljevanja.

Potem ko je kitajski predsednik Ši Džinping konec marca obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina – spomnimo, napovedala sta novo obdobje v meddržavnih odnosih –, se je danes po telefonu pogovarjal še s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Kitajski in ukrajinski predsednik sta se (po telefonu) pogovarjala prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani. Peking namreč glede konflikta v Ukrajini ohranja nevtralno držo, Ši pa invazije doslej še ni obsodil.

Ši Džinping je Zelenskemu dejal, da so pogovori in pogajanja edini izhod iz vojne, in poudaril, da bo Kitajska “vedno stala na strani miru”. Po navedbah kitajske televizije CCTV je kitajski voditelj ukrajinskemu kolegu povedal tudi, da Kitajska, sicer pomembna trgovinska partnerica Rusije, krize ne bo izkoriščala za dobiček.

“Pri reševanju jedrskega vprašanja morajo vse vpletene strani ostati mirne in zadržane, se resnično osredotočiti na prihodnost in usodo sebe in vsega človeštva ter skupaj obvladovati in nadzorovati krizo,” je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska v Ukrajino pošilja delegacijo

V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali delegacijo, da bi našla “politično rešitev” konflikta. “Kitajska stran bo poslala posebnega predstavnika kitajske vlade za evrazijske zadeve, ki bo obiskal Ukrajino in druge države ter z vsemi stranmi opravil poglobljeno komunikacijo za politično rešitev ukrajinske krize,” je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Kai Pfaffenbach/REUTERS

“Imel sem dolg in pomenljiv telefonski pogovor s predsednikom Ši Džinpingom,” pa je na Twitterju zapisal Zelenski. “Verjamem, da bosta ta klic in imenovanje ukrajinskega veleposlanika na Kitajskem dala močan zagon razvoju naših dvostranskih odnosov,” je dodal. Iz danes objavljenega odloka je namreč razvidno, da je Zelenski imenoval novega veleposlanika v Pekingu. Stolček, ki je sameval od februarja 2021, bo zasedel 57-letni Pavlo Rjabikin, ki je pred tem vodil ukrajinsko ministrstvo za strateško industrijo.

Tiskovni predstavnik Zelenskega Sergej Nikiforov je na Facebooku sporočil še, da sta se voditelja pogovarjala skoraj eno uro.

Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv z Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v konfliktu, ker ruske invazije ni obsodil.

V Bruslju so pozdravili današnji pogovor Zelenskega in Šija. Kot so navedli, sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Francije Emmanuel Macron med nedavnim srečanjem s Šijem v Pekingu posredovala prošnjo predsednika Zelenskega za klic. “Gre za pomemben in dolgo odlašan prvi korak Kitajske pri izvajanju njenih odgovornosti kot članice Varnostnega sveta ZN. Kitajsko vodstvo mora uporabiti svoj vpliv, da bi Rusijo prisililo k prenehanju agresivne vojne, povrnitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine in spoštovanju njene suverenosti, kar bi bila podlaga za pravičen mir,” so še sporočili iz Evropske komisije.

Pogovor med predsednikoma Ukrajine in Kitajske so kot “dobro stvar” opredelili tudi v Beli hiši.

Macron in Ši Džinping na Kitajskem
Gonzalo Fuentes/REUTERS

Kakšne so razmere na osrednjem bojišču na vzhodu Ukrajine?

Razmere v Bahmutu, kjer spopadi potekajo že deset mesecev, so resnično težke, je danes priznal poveljnik ukrajinskih sil za posebne operacije Viktor Horenko, ki je obiskal svoje vojake v mestu. Kljub temu da je ruskih vojakov več, ukrajinske sile vedo, kako ravnati, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Dodal je, da jim s ciljanjem na ključne položaje ruskih sil uspeva preprečevati prevzem mesta.

Rusko obrambno ministrstvo in najemniška vojaška skupina Wagner sicer javljata, da nadzorujeta okrog 80 odstotkov mesta, ki je nekoč štelo 70.000 prebivalcev, danes pa je v veliki meri uničeno.

Ukrajina se Bahmutu, ki je tarča napadov od lanskega poznega poletja, ne želi odreči, da bi preprečila prodor ruskih sil globlje v notranjost države. Mesto namreč predstavlja glavni del obrambne črte med Bahmutom in Siverskom, ki jo je ukrajinska vojska vzpostavila po ruskem zavzetju Severodonecka in Lisičanska. Če bi mesto v celoti padlo v ruske roke, bi se s tem za Ruse odprla pot do večjih mest Slovjansk in Kramatorsk, bliže na dosegu bi jim bilo tako tudi načrtovano zavzetje celotne regije Doneck.

O nadaljevanju spopadov zlasti na zahodu Bahmuta poroča tudi britansko obrambno ministrstvo, ki ob sklicevanju na obveščevalne podatke dnevno navaja informacije o stanju na ukrajinski fronti. Ukrajinske sile se po njihovih navedbah sedaj bojujejo zlasti za ohranitev nadzora nad pomembno dobavno potjo 0506.

Bahmut
Oleksandr Ratushniak/REUTERS

Zelenski: napad na muzej v Kupjansku je barbarsko dejanje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v torek odzval na raketni napad ruske vojske na lokalni zgodovinski muzej v Kupjansku na severovzhodu Ukrajine, v katerem sta po zadnjih podatkih umrli dve osebi, deset jih je bilo ranjenih. Napad je označil za barbarsko dejanje in dodal, da poskuša Rusija izbrisati ukrajinsko zgodovino in kulturo.

Na Telegramu je ukrajinski predsednik objavil videoposnetek ljudi v vojaških uniformah med ruševinami delno uničene stavbe muzeja z razbitimi okni. V video nagovoru pa je še navedel, da je Rusija doslej skupno uničila več kot 60 ukrajinski muzejev in galerij.

Ukrajinska vojska je nadzor nad mestom Kupjansk, ključnim železniškim vozliščem na severovzhodu Ukrajine, ponovno prevzela septembra lani. Ko so se letos okrepile bojazni, da bi lahko ruska vojska mesto ponovno osvojila, je Ukrajina v začetku marca odredila evakuacijo ranljivih prebivalcem.

“Rusija jedrske elektrarne uporablja za izsiljevanje”

Ukrajinski predsednik se je odzval tudi ob današnji 37. obletnici jedrske nesreče v Černobilu. Kot je dejal, Rusija jedrske elektrarne uporablja za izsiljevanje Ukrajine in sveta, po njegovih besedah pa je treba narediti vse, da se “teroristični državi” to prepreči, poroča dpa.

Aprila 1986 je, spomnimo, eksplodiral reaktor v takrat še sovjetski nuklearki v Černobilu, ki leži približno sto kilometrov severno od Kijeva. Dogodek velja za največjo jedrsko nesrečo v času civilne uporabe jedrske energije. Radioaktivno onesnažena območja okoli reaktorja so zaprli. V nesreči je umrlo ali bilo ranjenih na tisoče ljudi, več deset tisoč pa se jih je moralo preseliti. Sčasoma so iz 30-kilometrskega območja okoli elektrarne skupno evakuirali približno 350.000 ljudi. Izključitveno območje danes ostaja nenaseljeno, z izjemo nekaterih starejših prebivalcev, ki so se tja vrnili kljub uradni prepovedi.

Ruska vojska je februarja lani že prvi dan napada na Ukrajino zavzela Černobil in tam ostala več tednov. Po navedbah ukrajinske strani so bili ruski vojaki morda izpostavljeni sevanju, ko so na območju kopali jarke in z oklepnimi vozili dvigovali oblake prahu. Ruske sile so marca lani zavzele tudi ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, ki je največja v Evropi. Občasno obstreljevanje v okolici objekta od takrat vzbuja strah pred novo jedrsko nesrečo, zato si Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in mednarodna skupnost že dlje časa prizadevata za vzpostavitev varne cone okoli elektrarne, da bi s tem zmanjšali tveganje za nesrečo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje