Menu Item
Letošnjega julija je srbski ortoped Aleksandar Rangelov iz Leskovca spoznal novo vrsto bolnikov. To so večinoma ženske, pogosto mlade, ki trpijo zaradi vnetja tetiv in tetivnih ovojnic, lumbaga, išiasa. Napol so že invalidne in zahtevajo nujno zdravljenje, ne delo.
Večinoma delajo v leskovški tovarni Aptiv, kjer proizvajajo avtomobilske dele. Zdravnikova objava na družbenih omrežjih, da gre za obolenje z značilnimi tegobami, kronično utrujenostjo in depresijo, ki ga je poimenoval “Aptiva sindrom”, je sprožila vrsto odzivov. Doktor Rangelov je za portal N1 dejal, da je že prej obravnaval bolnike iz podjetja Jura in drugih podjetij, ampak da je zdaj “zgornja meja presežena”. Doktorica prava Mila Petrović, ki je doktorirala na temo preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter zaščite v primeru njihovega nastanka, je opozorila, da je varno in zdravo okolje eden od kazalnikov pravice do dostojnega dela.
“Opredelitev zdravja je, da gre za telesno, duševno in socialno blaginjo. Pri teh bolnikih je vse to ogroženo. Fizično so bolni. Mentalno – to so ljudje, ki so napol depresivni, depresivni, malodušni … In socialno? Kaj naj rečem? Na tem področju so najbolj ogroženi. Na voljo imajo le nizkokvalificirane in nizko plačane službe. Država jih izobražuje za ta delovna mesta,” je dejal zdravnik Aleksandar Rangelov za portal N1.
Zgodba o leskovški tovarni Aptiv je v javnost prišla nedavno, ko naj bi delavci podpisali izjave, da bodo od 21. junija do konca julija delali po 12 ur na dan, česar zakon ne dovoljuje, tudi če zaposleni to želijo. Kot je portal N1 že pisal, je vodstvo tega britanskega podjetja po večdnevnem pritisku na delavce, da bi v to privolili, spremenilo odločitev in se vrnilo na osemurni delovni čas. Tako se je delovni teden, ki je po podatkih sindikata kovinarjev trajal 72 ur, vrnil v okvir zakona. Kmalu je Aptiv v Nišu začel razdeljevati letake, prek katerih je iskal nove delavce in zaposlenim ponujal “zelo dobro delovno okolje”.
Po besedah dr. Rangelova je v zadnjem mesecu ali dveh opazil povečanje števila bolnikov s to boleznijo, in to povsem po naključju.
“Gre za vnetje tetive palca, tako imenovanega ‘trigger finger’. Palec je mimogrede najpomembnejši prst roke in vnetje tetive ima več stopenj – najhujša je blokiran prst, ki se ‘sproži’ in ga je treba operirati. V preteklosti so prihajali ljudje z boleznijo v zgodnji fazi. Če sem prej na dva meseca operiral enega bolnika, zdaj enega ali dva na teden,” je pojasnil zdravnik in poudaril, da bolniki k njemu pridejo v zadnji fazi, ko nobena druga metoda zdravljenja ne pride več v poštev.
Doktorica prava Mila Petrović je opozorila, da pravico do dostojnega dela po sprejetih mednarodnih standardih sestavlja deset kazalnikov: zaposlitvene možnosti, ustrezne plače in produktivno delo, sprejemljiv delovni čas, ravnovesje med družinskimi in delovnimi obveznostmi, prepoved prisilnega dela, stabilnost in varnost pri zaposlovanju, enake možnosti in obravnavanje zaposlenih, varno in zdravo delovno okolje, socialno varnost in socialni dialog.
Zdravje in dostojno delo
“Treba je gledati vse omenjene kazalnike dostojnega dela in njihovo povezavo. Pravica do varnih in zdravih delovnih pogojev pa je le eden od kazalnikov dostojnega dela.” Težko si je predstavljati, da bo delodajalec, ki ne spoštuje pravice zaposlenih do varnosti in zdravja pri delu, zaposlenim zagotovil pravico do ustreznega zaslužka,” je navedla Mila Petrović za portal N1.
Ustavno zagotovljena pravica do dostojanstva osebe pri delu, pa tudi do varnih in zdravih delovnih pogojev je del ustreznih določb zakona o delu in zakona o varnosti in zdravju pri delu, je poudarila.
Kot je pojasnila, v nasprotju z zakonom o delu v zakonu o varnosti in zdravju pri delu izraz zaposleni pomeni “domačo ali tujo fizično osebo, ki je zaposlena pri delodajalcu, pa tudi osebo, ki opravlja delo ali se usposablja za delo na katerikoli podlagi pri delodajalcu, razen osebe, ki je pri delodajalcu zaposlena zaradi opravljanja dolžnosti domačega podpornega osebja”.
“Z drugimi besedami, ta zakon ureja tudi osebe, ki opravljajo dela v neki obliki dela zunaj delovnega razmerja, kar je v skladu s primerjalno-pravnimi rešitvami in mednarodnimi standardi na tem področju,” je poudarila sogovornica N1.
Kako se zaščititi
Zaposleni ima po zakonu pravico zavrniti delo, “če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani ukrepi za varnost in zdravje na delovnem mestu, na katero je bil dodeljen, in sicer dokler ti ukrepi niso sprejeti.”
Podobno normo, je dodala, vsebuje zakon o preprečevanju nadlegovanja pri delu, ki v 26. členu določa, da ima delavec, ki je po mnenju službe medicine dela v neposredni nevarnosti, ko gre za zdravje ali življenje, pravico zavrniti delo, če delodajalec ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo nevarnosti.
“Torej, odgovor na vprašanje, kako lahko delavec varuje svoje zdravje, je, da se pred začetkom dela seznani z ukrepi varnosti in zdravja pri delu, da se usposobi za njihovo izvajanje in na koncu, da redno spremlja svoje zdravje. Če delodajalec ne sprejme ustreznih ukrepov, pa z zavrnitvijo dela,” je poudarila Mila Petrović.
Delavci, ki menijo, da jim grozi nevarnost za zdravje, se lahko, kot je dodala, obrnejo na inšpektorat za delo.
“Zaščita varnosti in zdravja pri delu je tesno povezana z zatiranjem sive ekonomije. Prav tako se lahko delavci obrnejo na varuha državljanov, v skladu z njegovimi pooblastili”, je poudarila Mila Petrović.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!