Sporni manevri pred prelomnimi srbskimi volitvami: kako bo z glasovanjem v Sloveniji?

Parlamentarne volitve v Srbiji, razpisane za 25. oktober, se hitro približujejo, veliko zanimanja za glasovanje pa so pokazali tudi srbski državljani v tujini.

Rok za prijavo za glasovanje zunaj Srbije se je iztekel v soboto, 3. oktobra, opolnoči, vendar srbsko zunanje ministrstvo končnega števila prijavljenih volivcev do danes še ni objavilo. Član komisije za revizijo volilnega imenika, odvetnik Ognjen Rašuo, je sicer dan pred iztekom roka sporočil, da je bilo do takrat izdanih 80.000 odločb za glasovanje srbskih državljanov v tujini.

Precej višje so neuradne številke skupin v diaspori, ki jih je pridobila skupina "Slovenija uz studente", ki združuje srbske študente in podpornike študentskega gibanja, živeče v Sloveniji. Po njihovih podatkih naj bi se za glasovanje v tujini prijavilo okoli 106.000 volivcev. Če bi se ta številka potrdila, bi bila precej višja kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2023, ko se je za glasovanje v tujini prijavilo 39.270 srbskih volivcev.

Za podatke o številu prijavljenih za glasovanje iz tujine na prihajajočih parlamentarnih volitvah smo se na N1 obrnili tudi na srbsko veleposlaništvo v Sloveniji, a kljub več elektronskim sporočilom in telefonskim klicem na odgovor čakamo že teden dni.

Več prijavljenih, a le 12 volišč več

Kljub znatno večjemu številu prijavljenih za glasovanje v tujini v primerjavi z volitvami leta 2023 pa bo tokrat zunaj Srbije odprtih 93 volišč, 12 več kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah.

Na to so na ponedeljkovi seji Republiške volilne komisije (RIK) opozorili tudi nekateri njeni člani. Predlagali so, naj komisija od zunanjega ministrstva zahteva dopolnitev predloga glede števila volišč v tujini. Po njihovem mnenju ni pravnih ovir, da bi se seznam mest, v katerih bodo lahko srbski državljani glasovali, v prihodnjih dneh še razširil.

Po podatkih skupine "Slovenija uz studente" se je v Sloveniji za glasovanje prijavilo približno 3.300 volivcev, zanje pa sta predvideni le dve volišči, obe v stavbi veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Za primerjavo v skupini navajajo Banjaluko, kjer so za približno 4.000 prijavljenih volivcev predvidena tri volišča.

Kot dodajajo, naj bi bilo dovolj volivcev za odprtje volišč prijavljenih tudi v Mariboru in Kopru, vendar po njihovih navedbah niso izvedeli, zakaj volišč tam ne bo. "Volivci s Štajerske in Primorske morajo zato do Ljubljane prepotovati več kot 100 kilometrov v eno smer," opozarjajo.

Do volišča tudi več tisoč kilometrov

Podobne težave po navedbah skupine niso omejene le na Slovenijo. Po neuradnih podatkih, ki jih navajajo, bo brez volišča ostalo najmanj 32 mest, v katerih se je za glasovanje prijavilo po 100 ali več volivcev. Brez volišča naj bi tako ostali srbski volivci na Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Katarju in Kuvajtu.

V skupini opozarjajo tudi na velike razdalje do najbližjih volišč. Tako bi denimo moralo 418 prijavljenih volivcev iz kanadskega Vancouvra do volišča v 4.360 kilometrov oddaljeno Ottawo, 158 volivcev iz Calgaryja pa bi moralo do istega volišča prepotovati 3.330 kilometrov.

Iz ameriškega Houstona bi moralo 293 prijavljenih volivcev do volišča v približno 2.490 kilometrov oddaljenem Los Angelesu, 150 prijavljenih volivcev iz Barcelone pa do okoli 620 kilometrov oddaljenega Madrida.

Ponekod bodo glasovali sredi noči

Poleg števila volišč pa je javnost, kot tudi del članov RIK, razburila odločitev, da bodo volišča v tujini odprta od 7. do 20. ure po srbskem času.

To bi pomenilo, da bi lahko volivci v Los Angelesu glasovali od 23. ure v soboto do 12. ure, v New Yorku, Washingtonu, Torontu in Ottawi od 2. do 15. ure, v Tokiu od 15. do 4. ure naslednjega dne, v Sydneyju in Melbournu od 17. do 6. ure, v Aucklandu pa od 19. do 8. ure naslednjega dne. Tisti, ki morajo do volišča prepotovati daljšo razdaljo, bi morali zato na pot že dan prej in si poiskati prenočišče.

Kritiki odločitve znotraj RIK opozarjajo, da bi bilo zaradi takšne ureditve uresničevanje volilne pravice v praksi močno oteženo. Nekateri med njimi menijo, da je namen odločitve otežiti glasovanje diaspori. Od zunanjega ministrstva, ki je takšno ureditev predlagalo, so zahtevali pojasnilo, zakaj se je odločilo zanjo. Odločitev so med drugim označili za "nezakonito", "precedens", "necivilizirano in neubranljivo", "izživljanje" in "pravno nasilje".

"Ne zahtevamo privilegijev, zahtevamo le, da lahko glasujemo. Več tisoč ljudi ne more oddati glasu na dveh voliščih v enem dnevu, drugi pa morajo prepotovati tisoče kilometrov in glasovati sredi noči," pa so zapisali v skupini "Slovenija uz studente".

Po neuradnih informacijah s seje RIK je mogoče seznam volišč v tujini dopolniti še do 9. oktobra, zato skupina pristojne poziva, naj do takrat odprejo volišča v Mariboru, Kopru in povsod drugod, kjer je prijavljenih dovolj volivcev.

V skupini "Slovenija uz studente" ob tem menijo, da takšna organizacija glasovanja ni naključna, temveč da je njen namen čim več volivcem v diaspori otežiti uresničevanje volilne pravice. Po njihovih navedbah velika večina volivcev v diaspori podpira študentsko gibanje.