Trdijo, da bomo zaradi UI delali manj, njihovi zaposleni pa delajo po 90 ur tedensko

Kljub ambicioznim obljubam, da bo umetna inteligenca zmanjšala obseg dela in celo omogočila štiridnevni delovni teden – k preizkušanju katerega je OpenAI podjetja tudi uradno pozval – pa se v praksi dogaja prav nasprotno.

Nekdanji tehnični sodelavec podjetja OpenAI, ki je med drugim ustvarilo tudi ChatGPT, je za BBC povedal, da podjetje v času njegovega dela tam nikoli ni dejansko preizkusilo štiridnevnega delovnega tedna, ki ga je priporočalo drugim.

Namesto tega je opisal pogosto izčrpavajočo delovno kulturo, zaznamovano s pogostimi kriznimi sestanki, delom ob koncih tedna in izjemno neusmiljenimi ocenjevanji delovne uspešnosti, po katerih so sodelavce lahko nenadoma odpustili.

"V službo prideš v soboto ali nedeljo samo zato, da nadoknadiš zamujeno ali preveriš, ali se ni kaj pokvarilo," je povedal nekdanji delavec, ki je podjetje zapustil lani.

Tudi druga podjetja zagovarjajo idejo, da bo umetna inteligenca zmanjšala število ur, ki jih morajo ljudje nameniti delu.

Anthropic se je pohvalil, da lahko njegovo priljubljeno programsko orodje in klepetalni robot Claude samostojno dela sedem ur brez premora, kar je praktično celoten običajni delovni dan. Direktor Mete Mark Zuckerberg je dejal, da je njegovo podjetje v obdobju, ko "umetna inteligenca začenja korenito spreminjati način našega dela", in da takšna orodja omogočajo precej manjšemu številu zaposlenih, da opravijo več kot kadar koli prej.

Meta je medtem odpustila vsakega desetega zaposlenega, izvršni direktor Anthropica Dario Amodei pa je opozoril, da bi vse večja produktivnost orodij umetne inteligence lahko pomenila še obsežnejše izgubljanje delovnih mest.

Kljub tem trditvam zaposleni v istih tehnoloških podjetjih – ki ne le razvijajo, ampak tudi uporabljajo prav tista orodja umetne inteligence, ki naj bi prevzela vsaj del človeškega dela – pravijo, da delajo precej več od običajnega petdnevnega oziroma 40-urnega delovnega tedna.

"Sprinti" in 14-urni delovniki

Ameriški tehnološki delavci so praviloma dobro plačani, in čeprav so dolgi delovniki pogosti tudi v drugih panogah, kot so investicijsko bančništvo, pravo in medicina, 14-urni delovnik v tehnološkem sektorju ni bil vedno nekaj običajnega. Dolga leta je bilo precej bolj značilno delati običajnih osem ur.

Nekdanji zaposleni v OpenAI pa je povedal, da je delal najmanj 70 ur na teden, precej več kot na prejšnjih delovnih mestih v tehnološkem sektorju. Zdaj dela v zagonskem podjetju, ki se prav tako ukvarja z umetno inteligenco, in pravi, da se je njegovo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem izboljšalo: z izjemo "sprintov" dela približno od 50 do 60 ur na teden.

"Sprint" je izraz za obdobje, značilno za tehnološka podjetja, ko zaposleni v tednih pred predstavitvijo nove funkcije ali izdelka delajo zelo dolge delovnike.

V podjetjih, ki razvijajo umetno inteligenco, in večjih tehnoloških družbah, ki pospešeno izvajajo projekte na področju umetne inteligence, pa so lahko takšni sprinti skrajno intenzivni.

V OpenAI in Anthropicu lahko denimo trajajo več tednov, zaposleni pa v sedmih dneh opravijo tudi več kot 90 ur dela, so za BBC povedali tehnološki delavci, s katerimi so govorili za ta članek.

Nobeno od podjetij se ni odzvalo na prošnjo BBC za komentar.

"Vpoklic"

Zaposleni v Meti pravijo, da so jih letos nenadoma prerazporejali v ekipe, ki opravljajo nujno delo na področju umetne inteligence. Po besedah sedanjega in nekdanjega zaposlenega temu pravijo "vpoklic", saj pri prerazporeditvi niso imeli izbire.

"Preprosto te premestijo. Ne moreš reči ne – če pa že, moraš dati odpoved," je povedal nekdanji zaposleni. Tovrstnih praks sicer naj ne bi bilo več, a so delovniki v takšnih ekipah Mete vseeno pogosto dolgi. Zaposleni delajo pozno v noč in ob koncih tedna, tudi v prostem času pa imajo občutek, da so nenehno "v pripravljenosti", sta razmere opisala sedanji in nekdanji zaposleni.

V nasprotju s slovensko oziroma evropsko zakonodajo, ki delovni teden (vključno z nadurami) omejuje na 48 ur, pa v ZDA tovrstne omejitve ni.

Zaradi umetne inteligence se z daljšimi delovniki soočajo celo tehnološki delavci, ki niso neposredno vključeni v razvoj teh orodij.

Nekdanji Googlov zaposleni Amin Shali je maja zapustil podjetje zaradi načinov, na katere je po njegovih besedah umetna inteligenca negativno vplivala na njegovo delo. Med drugim je moral pogosto delati pozno v noč, ker so odpovedovale interne inženirske funkcije. To se je dogajalo vse pogosteje, ko je Google ključne vire, kot so procesorske zmogljivosti in pomnilniški prostor, preusmerjal v projekte umetne inteligence.

Shali je za BBC povedal, da sta se po odhodu iz Googla izboljšala njegov spanec in splošno zdravstveno počutje. Spoznal je, da močno zanašanje na orodja umetne inteligence v velikih tehnoloških podjetjih "ustvarja slabo delovno kulturo s pretiranim pritiskom na inženirje".

Prihranjeni čas "pogoltne" dodatno delo

Nekatere nove raziskave kažejo, da orodja umetne inteligence delovne obremenitve ljudi pravzaprav še povečujejo.

Raziskava univerze UC Berkeley je osem mesecev spremljala več sto zaposlenih v ameriškem tehnološkem podjetju pri uporabi umetne inteligence. Ugotovila je, da so zaposleni "delali hitreje, prevzemali širši nabor nalog in delo raztegnili na več ur dneva".

Neil Thompson, raziskovalec inovacij na Massachusetts Institute of Technology (MIT), je dejal, da je celo v tehnoloških podjetjih, ki so vodilna pri razvoju umetne inteligence, malo verjetno, da bi zaposlenim preprosto naročili, naj začnejo uporabljati orodja, ki naj bi opravila del njihovega dela, nato pa nadaljujejo po starem.

"To pripelje do položaja, ko bi morebitne dejanske časovne prihranke sucked up oziroma 'pogoltnile' spremembe same, njihovo uvajanje in preverjanje, ali vse deluje," je dejal Thompson.

Sodeč po izsledkih raziskave se je delovna obremenitev zaposlenih v tehnološkem sektorju povečala tudi zaradi potrebe po nenehnem preverjanju rezultatov, ki jih ustvarjajo orodja umetne inteligence.

Ko zaposleni postopke za uporabo orodij umetne inteligence enkrat optimizira, ljudje prihranjeni čas običajno zapolnijo z dodatnim delom, je dodal Thompson – bodisi zato, ker si tega želijo, bodisi zato, ker menijo, da morajo s tem delodajalcu dokazovati svojo vrednost.

"Ljudje predvidevajo, da 20 odstotkov manj dela pomeni štiridnevni delovni teden. Toda pojavi se novo delo," je pojasnil Thompson.

"Umetna inteligenca naj bi zdaj za nas opravila že toliko stvari, zato bi moralo imeti veliko več ljudi vsaj boljše zdravje in boljši spanec. Namesto tega se zdi, da se dogaja prav nasprotno," je za BBC sklenil tudi Shali.