Trump po srečanju s Šijem: Rad bi pomagal ZDA pri mirovnem sporazumu z Iranom

"Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril kitajski predsednik Ši Džinping in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju.

Donald Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Šijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost".

Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Trump in Ši sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroki, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor, sta podala kratki izjavi za javnost.

Pogovor je trajal veliko dlje kot načrtovano, in sicer več kot dve uri. Po pogovorih je Ši za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih označil Tajvan.

"Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo," je dejal. Dodal je, da je neodvisnost Tajvana v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Peking v okviru politike ene Kitajske Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih.

Zunanje ministrstvo Tajvana je v odzivu kot "edino tveganje" za mir in stabilnost v regiji označilo kitajske oblasti. V izjavi je kot dokaz izpostavilo "vojaško nadlegovanje" Kitajske in njeno delovanje okrog Tajvana ter v regiji. Tiskovna predstavnica vlade je pred tem zatrdila, da je ameriška stran večkrat potrdila "jasno in trdno podporo Tajvanu".

Predsednika sta se strinjala, da mora Hormuška ožina ostati odprta

Tema pogovorov Trumpa in Šija je bil tudi Bližnji vzhod, pri čemer nekateri analitiki po poročanju AFP menijo, da je vojna z Iranom oslabila Trumpov položaj pred pogovori s Šijem, potem ko je moral predsednik ZDA preložiti obisk, prvotno načrtovan za marec.

"Obe strani sta se strinjali, da mora Hormuška ožina ostati odprta, da se omogoči prost pretok energentov," so navedli v Beli hiši in zatrdili, da tako Peking kot Washington menita, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja.

Ši je po navedbah Bele hiše prav tako izrazil nasprotovanje "militarizaciji" Hormuške ožine in uvedbi pristojbin za prečkanje te ključne pomorske poti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent pa je izrazil prepričanje, da bi Kitajska lahko pritisnila na Iran. "Kitajski je seveda v interesu, da se ožina ponovno odpre, in mislim, da bodo delovali v ozadju. (...) Mislim, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči," je dejal.

Da si kitajski predsednik Ši Džinping želi pomagati ZDA pri sklepanju mirovnega sporazuma z Iranom, pa je medtem v intervjuju za televizijo Fox News dejal tudi ameriški predsednik Donald Trump.

"Dejal je, da ne bo dajal vojaške opreme...to je zatrdil. Rad bi videl, da se Hormuška ožina odpre in je dejal, da bi rad pomagal, če je lahko v pomoč," je o Šiju povedal Trump v intervjuju z voditeljem Seanom Hannityjem. Dodal je, da Kitajska želi še naprej kupovati iransko nafto.

Peking je že večkrat pozval h koncu vojne na Bližnjem vzhodu in čimprejšnjemu odprtju ožine, prek katere tudi Kitajska prejema iransko nafto.

Iranski mediji so danes poročali, da je Hormuško ožino z dovoljenjem iranske mornarice od srede zvečer prečkalo več kitajskih ladij. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je dejal, da ožina ostaja odprta za vsa komercialna plovila, ki ustrezno sodelujejo z iransko mornarico in upoštevajo protokol in pravila, ki jih je postavil Teheran.

V izjavi ob robu srečanja zunanjih ministrov držav skupine Brics v New Delhiju je povedal še, da Hormuška ožina ni zaprta zaradi Irana, temveč zaradi ameriške agresije in blokade, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Trump povabil Šija na obisk v Belo hišo

Ši je po pogovorih s Trumpom gostil ameriško delegacijo na svečani večerji v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu, ob začetku katere je ameriški delegaciji izrekel toplo dobrodošlico v imenu kitajske vlade in kitajskega naroda, poročata AFP in britanski BBC.

Zbrane je pred večerjo nagovoril tudi Trump, ob tem pa Šija in njegovo soprogo Peng Lijuan je povabil na obisk v Belo hišo, ki bo po Trumpovih besedah potekal 24. septembra. Večerni del današnjega programa pa je predsednik ZDA opisal kot "še eno dragoceno priložnost za pogovor med prijatelji".

Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple).