Med sprehodom naletel na zlati zapestnici. Niti slutil ni, kako pomemben zaklad je našel (FOTO)

Čeprav bi zapestnici lahko obdržal zase, se je moški odločil, da ju odnese v Muzej Severne Jutlandije, kjer bi strokovnjaki ocenili njuno vrednost v okviru danskega sistema, znanega kot danefæ, ki se uporablja za presojo zgodovinsko pomembnih arheoloških najdb. Takoj ko so kustosi zagledali masivni zlati zapestnici, jim je bilo jasno, da gre za izjemno redko najdbo iz vikinškega obdobja, poročanje Archaeology News povzema Nova.rs.

Arheologi so se še isti dan odpravili na teren, kjer je bil najden prvi del "zaklada". Ko so območje začeli preiskovati z detektorji kovin, so skoraj na istem mestu odkrili še tretjo zapestnico. Pravo presenečenje pa je nato sledilo le nekaj metrov stran, ko so naprave znova zaznale kovino. Takrat so iz zemlje izvlekli še tri zlate zapestnice, skrbno zložene eno na drugo.

Vseh šest zapestnic je bilo popolnoma ohranjenih. Njihova skupna teža znaša 1,7 kilograma čistega zlata. Ta zbirka, ki so jo poimenovali Roldski zaklad, velja za tretji največji zlati vikinški zaklad, kar jih je bilo kdaj odkritih na Danskem. Večji odkritji sta bili zabeleženi le v primeru prstana Tissø iz leta 1977 in zaklada Fæsted, odkritega pri Ribeju leta 2016.

Edinstveno odkritje

"Gre za resnično edinstveno odkritje. V našem muzeju še nikoli nismo videli česa podobnega," je povedal arheolog in vodja oddelka za kulturno dediščino v Muzeju Severne Jutlandije Torben Sarauw.

Zapestnice ustrezajo znanim skandinavskim sloganom iz vikinškega obdobja, vendar, kot so poudarili strokovnjaki, so bili takšni predmeti pogosteje izdelani iz srebra kot iz čistega zlata. Po besedah arheologa je bilo zlato v tistem času skoraj izključno rezervirano za najvišji družbeni slog, zato so tovrstne najdbe izjemno redke, piše Nova.rs.

Posebej zanimivo pa je dejstvo, da sta bili prvi dve zapestnici najdeni praktično na površju zemlje, medtem ko so bile preostale, kot omenjeno, odkrite med kasnejšo arheološko raziskavo. Strokovnjaki zato menijo, da je odkritje izjemno pomembno v kontekstu danske arheologije.

Za kakšne zapestnice gre?

Površino zapestnic krasi kombinacija prepletenega zlata in gladkih detajlov, kar kaže na izjemno sofisticirano zlatarstvo. Tri zapestnice so bile izdelane z zvijanjem dveh zlatih trakov, medtem ko ena vsebuje tanke zlate niti in zaključek v obliki gumba. Preostale imajo gladko strukturo z masivnimi obroči in žicami.

Nekaj primerkov ima značilne zaključke, znane kot "tekoči vozli", izdelane v različnih slogih. Ena zapestnica še posebej izstopa s svojim ravnim, kovanim videzom in spoji, okrašenimi s cikcakastimi trikotniki.

Strokovnjaki so zaklad datirali med letoma 900 in 1000 našega štetja, torej v obdobje, ko se je danski prostor začel združevati pod oblastjo kralja Haralda Modrozobega. V tistem času zlate zapestnice niso bile le okras, temveč tudi simbol politične moči, bogastva in visokega družbenega statusa. Muzejski strokovnjaki domnevajo, da bi bili najdeni predmeti lahko povezani z zgodnjo dansko monarhijo iz 10. stoletja.

Dodatno skrivnost predstavlja dejstvo, da je bilo vseh šest zapestnic najdenih popolnoma nepoškodovanih in zakopanih skupaj. Arheologi zato ocenjujejo, da takšne najdbe pogosto kažejo na namerno skrivanje dragocenosti v nemirnih časih ali na obrede, katerih pravi pomen je danes težko razložiti.

Po mnenju strokovnjakov so zapestnice lahko predstavljale izjemno dragoceno darilo z močno simboliko, hkrati pa tudi predmet, povezan z najvišjimi sloji družbe. Obstaja celo možnost, da so jih uporabljali kot obliko plačila davka na zemljo, čeprav je bilo to v tistem obdobju zelo neobičajno.

Muzejska ekipa je potrdila, da je bilo vse zlato odkrito na zasebnem polju, kjer je bil zaklad tudi najden. Načrtujejo, da bodo zapestnice razstavili v Zgodovinskem muzeju v Aalborgu, ki stoji nedaleč od kraja odkritja.

Danski narodni muzej bo nadaljeval raziskovanje roldskega zaklada v poskusu, da bi razkril še več podrobnosti o eni najbolj fascinantnih zlatih najdb iz vikinškega obdobja v zgodovini Danske.