Tvegana ameriška poteza na Bližnjem vzhodu. Bo blokada iranskih pristanišč uspešna?

Ameriške sile so v ponedeljek začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) bodo nadzorovale celotno iransko obalo in prestregle vsako ladjo, ki bo skušala vstopiti ali izpluti brez dovoljenja, ne glede na zastavo.

Kot je za BBC ocenil upokojeni kontraadmiral Mark Montgomery, je tak ukrep manj tvegan kot nekatere druge možnosti, o katerih je govoril predsednik Donald Trump, denimo vojaško spremstvo konvojev skozi Hormuško ožino ali celo zaseg iranskega otoka Harg.

Takšni scenariji bi po pisanju BBC ameriške sile izpostavili iranskim raketam, dronom, hitrim čolnom in morebitnim morskim minam. Medtem pa blokada omogoča, da ameriške ladje ostanejo na varnejši razdalji v Omanskem zalivu in po potrebi prestrezajo plovila.

Ameriška mornarica ima za takšno operacijo na voljo vse potrebne zmogljivosti, vključno s specialnimi enotami, helikopterji in hitrimi čolni. Njeno pripravljenost so že pokazale nedavne blokade Venezuele in Kube, pa tudi januarski zaseg ruskega tankerja Marinera v severnem Atlantiku, ki je dokazal, da lahko tovrstne operacije izvajajo praktično kjer koli.

Centcom navaja, da bo blokada veljala za vsa plovila, ki vstopajo v iranska pristanišča ali jih zapuščajo, medtem ko ladje, ki uporabljajo druga pristanišča, ne bodo ustavljene. Humanitarne pošiljke bodo dovoljene, a pod nadzorom.

Bo blokada delovala?

Logika ameriške blokade se sicer zdi razmeroma jasna. Iran je od začetka vojne kljub razmeram nadaljeval izvoz petrokemičnih izdelkov prek Zaliva in s tem zaslužil milijarde dolarjev, hkrati pa oteževal izvoz ogljikovodikov drugim zalivskim državam. Uspešna blokada bi lahko ta tok prekinila in Teheranu odvzela pomemben vir prihodkov, navaja BBC.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da Iran verjame, da lahko tak pritisk prenese, še posebej, ker bi nova blokada verjetno dodatno zvišala cene nafte. Kot je za BBC dejal nekdanji ameriški diplomat David Satterfield, v Teheranu računajo, da bodo višje cene nafte prizadele tudi ZDA in spodbudile pritisk zalivskih držav za vnovično odprtje ožine. Kot je dodal, Iranci verjamejo, da lahko zdržijo dlje kot njihovi nasprotniki.

Analitiki pomorskega prometa medtem pozorno spremljajo dogajanje. Po prvih napovedih blokade so nekatere ladje že obrnile smer, promet skozi Hormuško ožino pa se je začasno povečal, saj so skušale čim prej zapustiti območje.

Ker je trenutno prometa zelo malo, bo morda minilo nekaj časa, če sploh, preden bomo videli ameriško mornarico dejansko prestrezati ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih, navaja BBC.

Ob še vedno veljavnem premirju se je konflikt z Iranom za zdaj preoblikoval v spopad dveh konkurenčnih blokad, v katerem je ujeto tudi svetovno gospodarstvo. Washington pri tem po pisanju BBC morda računa tudi na pritisk Kitajske, ki naj bi Teheran spodbujala k diplomatskim pogovorom v Islamabadu. Kitajska je namreč največji uvoznik iranske nafte in si kljub velikim rezervam težko privošči dolgotrajno prekinitev dobave.

Poteza Donalda Trumpa tako ostaja tvegana, njene posledice pa bi lahko kmalu postale vidne, piše BBC.