Umrl eden najbogatejših Evropejcev: za milijardnim imperijem se skriva temačna družinska preteklost

V 90. letu starosti je v svoji rezidenci v Švici umrl Klaus-Michael Kühne, nemški milijarder, logistični tajkun in eden najvplivnejših podjetnikov v sodobni evropski zgodovini.

Kühne se je družinskemu podjetju po pisanju Jutarnjega lista pridružil že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, pozneje pa prevzel njegovo vodenje in skromno regionalno špeditersko podjetje razvil v globalnega logističnega velikana Kühne + Nagel.

Z desetletji vodenja in strateških naložb je postopoma zgradil poslovni imperij, katerega vrednost ocenjujejo na več kot 36 milijard evrov. S tem premoženjem se je uvrstil v sam vrh lestvice najbogatejših Nemcev, takoj za ustanoviteljem trgovske verige Lidl Dieterjem Schwarzem.

Nekronani kralj svetovne logistike

Kühne ni veljal le za nekronanega kralja svetovne logistike, temveč je svoj poslovni vpliv in naložbe razširil tudi na druge prometne panoge. Med drugim je imel pomembne lastniške deleže v ladjarskem velikanu Hapag-Lloyd, nemški letalski družbi Lufthansa in prevozniškem velikanu Flixbus.

Kot strasten lokalpatriot je pustil globok pečat v rodnem Hamburgu, kjer se ga bodo spominjali po velikodušnih donacijah ter izdatni podpori kulturi, izobraževanju in športu.

Večino svojega ogromnega premoženja je po pisanju hrvaškega medija prenesel na družinsko fundacijo Kühne-Stiftung, pri upravljanju katere je imel skupaj z ženo in dolgoletnimi zaupanja vrednimi sodelavci vse do konca ključno vlogo. Čeprav je v poslovnih krogih užival velik ugled in veljal za eno najvidnejših osebnosti, so njegovo življenje, zlasti poznejša leta, spremljale tudi številne kontroverznosti.

Kühne je bil namreč večkrat tarča ostrih kritik javnosti in zgodovinarjev, saj je vztrajno zavračal celovito razkritje temačne preteklosti družinskega podjetja iz obdobja Tretjega rajha. Podjetje je po pisanju Jutarnjega lista med drugo svetovno vojno obogatelo tudi s prevozom in zasegom premoženja, odvzetega judovskim družinam. Kühne se je pogovorom o tem poglavju družinske zgodovine vse do smrti večinoma izogibal.