Na Kitajskem so v lanskem letu zabeležili najmanjše število porok, odkar država javno objavlja tovrstne evidence. Tako se je skoraj desetletje trajajoče upadanje števila porok, ki sovpada tudi z upadanjem števila rojstev, še povečalo. Kitajske oblasti pa so zaradi demografske krize vedno bolj zaskrbljene.
Po podatkih, ki jih je minuli petek objavilo kitajsko ministrstvo za civilne zadeve, se je leta 2022 poročilo približno 6,83 milijona parov, kar je približno 10,5 odstotka manj kot leta 2021, ko je bilo registriranih 7,63 milijona porok. Gre za rekordno nizko število porok od leta 1986, ko je ministrstvo začelo objavljati statistične podatke o številu sklenjenih zvez.
Da je bilo v lanskem letu na Kitajskem manj porok kot leto pred tem, je mogoče pripisati tudi dejstvu, da se je država znašla v primežu epidemije covida-19. Zaradi strogih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki jih je uvedla tamkajšnja oblast, se je življenje v mnogih mestih po državi povsem ustavilo.
Od leta 2013, ko je država zabeležila rekordno število porok v enem letu – poročilo se je več kot 13 milijonov parov, je začelo število porok drastično upadati. Zmanjšanje števila porok in izrazito upadanje števila rojstev je vzbudilo veliko pozornosti oblasti v Pekingu, tudi zaradi napovedi strokovnjakov o hudih gospodarskih posledicah zmanjševanja delovne sile in staranja prebivalstva.
Število kitajskih prebivalcev se je lani prvič po več kot 60 letih zmanjšalo, saj se je rodilo le 6,77 otroka na tisoč prebivalcev, kar je najnižja raven od ustanovitve Ljudske republike Kitajske leta 1949. Po podatkih Združenih narodov je Kitajska trenutno druga najštevilčnejša država na svetu; s svojimi 1,4 milijarde prebivalci zdaj zaostaja za Indijo.
Kitajski uradniki kot možno povezavo med manjšim številom porok in nižjim številom rojstev v državi vidijo tudi v strogih družbenih normah in vladnih predpisih, ki neporočenim parom otežujejo rojevanje otrok. Oblasti so sicer sprejele ukrepe, s katerimi skušajo obrniti upad rojstev, do katerih prihaja sredi finančnih pritiskov, ki vplivajo na mlade odrasle na Kitajskem, ob tem pa se ti soočajo še z visoko stopnjo brezposelnosti in naraščajočimi življenjskimi stroški.
Tem izzivom so botrovali tudi obsežni ukrepi vladajoče komunistične partije proti zasebnim panogam – od tehnoloških do izobraževalnih – vključujoč politiko tako imenovane brezkovidne družbe.
Oster odziv partije na pandemijo covida-19 je izkristaliziral tudi tleče politične frustracije med nekaterimi mladimi, pri čemer je geslo “Mi smo zadnja generacija” – zavračanje rojevanja otrok v strogo nadzorovani Kitajski – postalo vodilo med lanskim dvomesečnim zaprtjem Šanghaja lansko pomlad.
Tudi spreminjanje spolnih norm in širjenje poklicnih priložnosti za ženske, podobno kot drugod po svetu, po splošnem prepričanju zvišuje zakonsko starost in vplivajo na odnos do institucije zakonske zveze. Strokovnjaki menijo, da je ta sprememba odnosa še posebej očitna med mlajšimi ženskami, med katerimi so nekatere vedno bolj razočarane nad poroko zaradi njene vloge pri utrjevanju neenakosti med spoloma.
Poročilo o novih statističnih podatkih, ki ga je v ponedeljek objavil časnik Global Times, je ob navajanju neodvisnega demografa He Jafuja kot dejavnike, ki so prispevali k zadnjemu upadu porok, navedlo višanje starosti za sklenitev zakonske zveze, zmanjševanje števila mladih na Kitajskem in neravnovesje med spoloma v državi.
Po podatkih popisa prebivalstva je bila povprečna starost za prvo poroko leta 2020 28,67 leta, desetletje pred tem pa 24,89 leta.
Prizadevanja kitajskih oblasti v zadnjih letih, da bi obrnili trende upadanja števila porok in rojstev, še niso prinesla rezultatov zaradi grozečih gospodarskih in socialnih težav. Med sprejetimi ukrepi ukrepi je bila tudi sprostitev obsežne politike, ki je več desetletij omejevala število otrok, ki jih lahko imajo poročeni pari, ter iskanje načinov za spodbujanje rojstev in porok.
Na področju sklepanja zakonskih zvez so se ti ukrepi raztezali od množičnih zmenkov na slepo, ki jih je organizirala Zveza komunistične mladine, do uradnikov, ki so si prizadevali zmanjšati vrednost “kupnin za nevesto”. To je znesek, ki se mora plačati družini bodočega partnerja.
Prejšnji mesec je z vlado povezano kitajsko združenje za načrtovanje družine podaljšalo tudi pilotni program iz leta 2022, ki zagovarja “nov koncept poroke in rojstva otrok”.
Program – ki se je lani začel izvajati v 20 mestih ali okrožjih na občinski ravni, letos pa so mu dodali še 20 krajev – se osredotoča na motiviranje mladih, da se poročijo v primerni starosti ob tem pa mlade pare spodbuja, da si razdelijo odgovornost pri vzgoji otrok.
Nedavna objava podatkov ministrstva za civilne zadeve je pokazala tudi rahlo zmanjšanje števila registracij razvez, saj se je leta 2022 ločilo 2,1 milijona parov, kar je manj kot leto pred tem, ko se je ločilo 2,13 milijona parov.
Ob tem Kitajska od leta 2021 predpisuje 30-dnevno obdobje “ohladitve” za osebe, ki vložijo zahtevo za razvezo zakonske zveze, kljub kritikam, da bi to ženskam lahko otežilo odhod iz razpadlih zakonskih zvez ali celo zakonov, kjer so podvržene zlorabam.
Kitajska ni edina država, ki se v zadnjem obdobju sooča s problemom upadanja rodnosti in zmanjševanja števila prebivalcev. V zadnjih letih sta tudi Japonska in Južna Koreja omejeno uspešno uvedli ukrepe za spodbujanje rojstev s finančnimi spodbudami, denarnimi boni, stanovanjskimi subvencijami in večjo podporo pri varstvu otrok.
Avtorica članka:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje