V Evropi bo hrana še dražja, v revnejših državah pa milijonom grozi lakota

Svet 17. Apr. 202220:02 > 20:141 komentar
Delite:
Žito
Foto: BOBO

Vojna v Ukrajini močno posega v prehransko oskrbo. Na eni strani so motnje na ponudbeni strani okrepile inflacijske pritiske v nekaterih skupinah živil, na drugi pa vojna seveda povečuje tveganje za prekinitve oskrbe z žitaricami in oljaricami. A ta grožnja je predvsem v revnejših državah, medtem ko prehranska oskrba v Evropi za zdaj ni ogrožena. Evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič pa poudarja, da mora Evropa narediti vse, da prepreči svetovno prehransko krizo.

Vojna v Ukrajini po 54 dneh še ne pojenja. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je evropskim zaveznicam sporočil, da bi po oceni ZDA lahko trajala vse do konca tega leta, na podlagi neuradnih informacij s strani dveh evropskih uradnikov poroča CNN.

Po podatkih Evropske unije so se samo februarja (torej meseca, v katerem se je vojna začela) cene kruha in žit dvignile za 6,6 odstotka, cene olj za 15,2 odstotka, cene mleka, sira in jajc za 5,4 odstotka, cene mesa za 3,9 odstotka, cene sladkorja za 2,9 odstotka. Pri tem pojasnimo, da se cene sladkorja v Evropi ne določajo tržno. “Cene so fiksne, okrog 33 centov na kilogram, tako da se v Evropi globalni dvig cen sladkorja ne pozna,” je lani v N1 STUDIO pojasnjeval analitik GZS Bojan Ivanc.

Skupni indeks cen skupine “hrana, alkohol in tobak” se je februarja povečal za štiri odstotke. Kot smo že pisali, nadaljevanje vojne po oceni strokovnjakov povečuje tveganja, da se bodo že zdaj rekordne cene hrane (indeks hrane organizacije FAO je najvišje od začetka meritev v letu 1990) še dvigovale. Rusija je prepovedala izvoz žit, v Ukrajini pa vojna močno ogroža setev. Posledično najhitreje rastejo cene najpomembnejših žitaric in rastlinskih olj.

njiva, kmetijstvo
Foto : Bobo

Tveganja za pomanjkanje hrane ni

Grožnje, da bi v Evropi primanjkovalo hrane, medtem ni. “Vojna je grožnja prehranski varnosti v revnih državah, posebej tistih, ki so bolj odvisne od uvoza iz Ukrajine,” je ta Deutsche Welle dejal Ariel Brunner, strokovnjak za kmetijstvo iz organizacije BirdLife, ki se ukvarja z ohranjanjem narave. “Evropa ima problem inflacije. Žita, sončnično olje in večji nabor drugih surovin bo verjetno  bližnjih prihodnosti doletel cenovni šok,” napoveduje.

Da tveganj pomanjkanja hrane ni, je v nedavni uradni izjavi ocenila tudi Evropska komisija: “Evropska unija (EU) je v veliki meri samooskrbna s hrano in ima velik presežek v trgovini s kmetijskimi proizvodi. Enotni trg lahko tako še enkrat dokaže svojo sposobnost absorbcije šokov.”

Sommer Ackerman, mladi kmet in podnebni aktivist s Finske, je za Deutsche Welle prav tako dejal, da strahov, da bi vojna privedla v pomanjkanje hrane, ni, saj je EU neto izvoznica živilskih izdelkov. Tudi on pa ocenjuje, da vojna povečuje inflacijske pritiske. Med drugim zaradi cen energentov, ki seveda močno vplivajo na stroške pridelave hrane in živilske industrije. Evropska komisija pritrjuje, da bo to udarilo revnejše sloje evropskega prebivalstva.

Pašnik živinoreja
Foto : Borut Peršolja/BOBO

Porinjeni v kot

Še ena težava pridelovalcev hrane so naraščajoče cene gnojil, zaradi česar so kmetje v Grčiji že protestirali. Zahtevajo, da jim EU izdatneje pomaga ublažiti naraščajoče stroške. Tudi naš kmetijski sindikat, ki ga vodi Roman Žveglič, je pred tedni pozval k pomočem za kmetom ter postavitvi “poštenih” odkupnih cen. Evropska komisija je napovedala dodatne subvencije za ta namen.

Brunner iz organizacije BirdLife pa meni, da je dogajanje ponovno razgalilo probleme trenutnega sistema kmetovanja v EU. “Velika odvisnost od fosilnih goriv postaja problem in nekateri kmetje zdaj vendarle spoznavajo, da bi morali zmanjšati odvisnost od mineralnih gnojil z vsebnostjo dušika ter uporabljati bolj ekološke alternative. Problem je tudi v usmeritvi v monokulturno kmetijstvo, veliko kmetov se je iz gojenja različnih vrst živil preusmerilo v le eno sorto, kar povečuje njihovo ranljivost,” meni. “Jasno je, da je v tem sistemu veliko kmetov porinjenih v kot in ranljivih, tako zaradi geopolitičnih tveganj kot tudi zaradi podnebnih sprememb, ki ostajajo velika grožnja.”

Janez Lenarčič
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Milijonom ljudi grozi lakota

Kot rečeno, pa v revnejših državah – predvsem Severne Afrike – obstaja visoko tveganje motenj dobav hrane. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je tako že napovedal, da bo EU skupaj z Združenimi narodi pomagala blažiti posledice in poslala humanitarno pomoč tem državam. “Naraščajoče cene hrane že tako ranljive ljudi postavljajo v še slabši položaj. Zaradi ruske invazije na Ukrajino milijonom ljudi po svetu grozi lakota. Smo na točki obrata in potrebno je hitro ukrepanje,” je dejal Lenarčič.

Da se zaradi ruske vojne v Ukrajini vsi pogrezamo v “svetovno prehransko krizo, kakršne še ni bilo”, je nedavno opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Že pred njim je to besedno zvezo uporabil generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Prejšnji teden so nato evroposlanci komisijo pozvali, da naj poveča domačo proizvodnjo hrane in podpre države zunaj Evrope, ki bi zaradi vojne utrpele pomanjkanje hrane.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar