Evropska skrajna, populistična desnica, ki pravi, da si želi drugačne Evropske unije, Unije, v kateri bodo evropske institucije v službi suverenih nacionalnih držav, se povezuje. Govor je tudi o ustanavljanju nove politične skupine v Evropskem parlamentu, ki bi bila glede na sedanjo sestavo parlamenta druga oziroma tretja po velikosti. Čeprav bi poslanci, združeni v to skupino, imeli bistveno večji vpliv, bo pot do ustanovitve nove skupine še dolga in polna preprek, navajajo poznavalci.
Leto 2022 bo v Evropi leto pomembnih volitev, morda celo prelomnih. Evropski poslanci bodo izvolili novega predsednika Evropskega parlamenta (EP), parlamentarne volitve bodo januarja na Portugalskem, aprila pa v Sloveniji, na Madžarskem in v Franciji. V Franciji bodo volilci poleg poslancev izvolili tudi predsednika oziroma morda celo prvo predsednico države. Novega predsednika bo dobila tudi Italija. Medtem ko prihajajoče volitve marsikje, tudi pri nas, že oblikujejo tempo političnega dogajanja, se na evropskem političnem parketu dogaja tudi povezovanje, ki se bo, če bo uspešno, morda izkazalo za prelomno – povezovanje evropskih skrajno desnih, iliberalnih sil.
Povezovanje evropske desnice, prepričane, da mora “sodelovanje med evropskimi narodi temeljiti na tradiciji, spoštovanju kulture in zgodovine evropskih držav”, je pritegnilo nemalo pozornosti evropske javnosti. Ne le zato, ker bi lahko pomenilo bolj usklajeno nastopanje na evropskem političnem parketu, temveč predvsem zato, ker bi lahko vodilo celo do ustanovitve nove politične skupine v EP. Ta bi bila po številu poslancev tretja oziroma druga največja. Lahko bi združevala poslance madžarske vladajoče stranke Fidesz ter 70-člansko desničarsko skupino Identiteta in demokracija (ID) ter Evropske konservativce in reformiste (ECR), ki združuje 64 poslancev. Na ta način združena desnica bi bila bistveno vplivnejša: potlej bi bilo nemogoče, da bi jo proevropske sile ignorirale, kot denimo trenutno ignorirajo ID, povsem po uradni poti pa bi nova skupina imela tudi več časa za izjave, ki je v EP odmerjen.
Leta 2019 ustanovljena skupina ID ima 70 poslancev in je peta največja skupina v Evropskem parlamentu. V njej dominirata Nacionalni zbor francoske desničarske političarke Marine le Pen in populistična stranka Mattea Salvinija Liga. Člani te skupine so tudi nemški poslanci Alternative za Nemčijo (AfD). Druga skupina v EP, ki povezuje skrajno desne poslance, ECR, pa je šesta po velikosti. Povezuje 19 strank iz 15 držav, pri čemer pa ima v skupini vodilno vlogo poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS).
V ospredju povezovanja evropske desnice so madžarski predsednik Viktor Orbán, poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki jo vodi konservativni politik Jarosław Kaczyński, in francoska skrajno desna političarka le Pen. Na začetku julija, ko se je pod deklaracijo o prihodnosti Evropske unije podpisalo 16 populističnih strank, je izstopala tudi prisotnost Salvinijeve Lige. A če se je Salvinijeva stranka, enako kot njena desničarska tekmica Bratje Italije, julija podpisala pod deklaracijo, si je Salvini tik pred srečanjem skrajne desnice na začetku decembra v Varšavi premislil: kot so sporočili z njegove stranke, čas za združevanje v novo politično skupino še ni pravi. Torej: če so še poleti napovedi o ustanovitvi nove politične skupine – morda celo pred volitvami predsednika EP – zvenele realno, je optimizem po decembrskem srečanju v Varšavi, ki so se ga udeležili predstavniki več kot desetih strank v glavnem zvodenel. Ustanovitve nove politične skupine v EP še ni na vidiku, vsaj ne do spomladanskih volitev na Madžarskem in v Franciji.
Osrednji kamen spotike: denar
Čeprav so si skrajno desne sile enotne v suverenističnih stališčih, v katerih postavljajo pomen narodov in vlogo nacionalnih držav pred evropskimi institucijami, pa ta (najmanjši) skupni imenovalec ni dovolj. “Sodelovanje in skupna komunikacija z družinsko fotografijo, da, a onkraj tega ni ničesar,” je še pred koncem sestanka v Varšavi po navedbah Politica komentiral francoski evropski poslanec Nicolas Bay iz stranke Nacionalni zbor. Nesoglasij, tudi ideoloških, je veliko, kamen spotike pa bi bil, kot opozarjajo naši sogovorniki iz akademije in bruseljskih krogov, že dodeljevanje funkcij v morebitni novi politični skupini. Še posebej bi se svojemu vplivu težko odrekli v stranki PiS, katere poslanci prevladujejo v ECR. ECR v nasprotju z ID vodi enega od parlamentarnih odborov – za finance, na čelu katerega je flamski nacionalist Johan van Overtveldt.
Če se povezovanje evropske desnice začenja s poudarjanjem tradicionalnih (krščanskih) vrednot, se, kot vse kaže, (hitro) konča pri denarju. Vprašanje je, ali bi bili populisti z zahoda še vedno pripravljeni financirati razvoj na vzhodu, kamor se steka največ evropskega denarja, za N1 komentira dr. Marko Lovec s Centra za mednarodne odnose. Prav tako ni znano, kaj bi se zgodilo s socialnimi pravicami (glede zdravja, izobraževanja ipd.), ki so del skupnega trga in ki so jih deležni ljudje, ko prečkajo mejo. “Bi jih desni populisti še vedno zagotavljali migrantom z vzhodne Evrope?” se sprašuje Lovec. Podobno mnenje ima eden od sogovornikov iz bruseljskih krogov – v Evropski uniji po meri skrajne desnice, ki bi bila nekakšen nadgrajen skupni trg, bi bil v odsotnosti kohezijske politike razvitejši zahod v bistveno boljšem položaju, še več bi pridobil na račun vzhoda.
Ko je govor o denarju in financiranju, vidne predstavnike evropske skrajne desnice razdvaja tudi odnos do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Poljska sovražno nastrojena proti Rusiji, Salvini, le Pen in Orbán ne delijo mnenja z Varšavo. O Putinu (in njegovem denarju) imajo dobro mnenje, prav tako so, spomni Lovec, Madžarska, Italija in Francija države Unije, ki jih je Putin med prvimi obiskal po priključitvi Krimskega polotoka leta 2014.
Družinske politike, ki razdvajajo
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je skrajna desnica poenotena vsaj v svojih protimigracijskih stališčih, ni povsem tako. Za populiste z zahodnoevropskih držav so morda migracije z vzhodne Evrope enako problematične, kot so za Orbána tiste z Bližnjega vzhoda, razmišlja Lovec. Populiste z vzhoda in zahoda EU prav tako razdvaja vprašanje družinskih politik in pravic skupnosti LGBTIQA+, ki so za desne populiste z zahoda manj sporne. Populistični vladi, ki sta na oblasti na Poljskem in Madžarskem, prav tako veliko izraziteje od kolegov z zahoda stavita na družinske politike, ki rešitev za problem staranja prebivalstva iščejo v povečani rodnosti. Tovrstne politike so, opozarja sogovornik, vse prej kot neproblematične.
“Politika za spodbujanje rojstev na Madžarskem in Poljskem je draga in ima zelo omejene učinke,” pojasni profesor s FDV. “Kjer ženske dosežejo določeno raven izobrazbe, rodnost tipično pade – ženske se kasneje odločijo za družino in niso pripravljene nase prevzeti celotnega bremena družinskega dela. Želijo se enakopravno vključiti v družbo, in tako je tudi prav. Na ta način lahko družba izkoristi svoj ekonomski potencial,” doda. Konservatizem in avtoritarizem sta številne mlade, predvsem ženske, že odgnala ali iz države ali v velika mesta, zato na Poljskem, pove Lovec, “že govorijo o potrebi po pozitivnih diskriminaciji mladih moških na podeželju. Ostali so brez žensk, saj so šle v mesto, kjer se vključujejo v storitveni sektor.” Ta politika je na Poljskem povzročila tudi delitev v odnosu do EU in vrednot med mladimi. Ženske so postale bolj progresivne, proevropsko usmerjene, del mlajših moških pa se je radikaliziral.
“Združevanje desnih populističnih sil ima že dolgo brado, glede na interese pa dobiva različne časovne pospeške,” pojasni Lovec. Evroskepticizem je, kot pojasni, vrh dosegel z brexitom. “Ljudje so [po tem, op. a.] začeli razmišljati o tem, kaj je alternativa EU, kaj se bo zgodilo, če razpade oziroma gre država iz povezave – kaj to pomeni za trg, kohezijska sredstva, odnose s tretjimi državami,” pove in doda, da so pred evropskimi volitvami leta 2019 desnopopulistične sile spoznale, da potrebujejo neki bolj pozitiven, alternativni program za Evropo, da zgolj kritiziranje ne bo obrodilo sadov.
Nov zagon povezovanja spomladi?
Ob številnih nesoglasjih in razlikah bo povezovanje evropske skrajne desnice na novo etapo počakalo do spomladanskih mesecev, ko se bodo politične karte – tudi pri nas – premešale na volitvah. Čeprav bi, tako Lovec, okrepitev povezovanja evropske desnice pred volitvami koristilo Orbánu in le Pen, saj bi dokazalo, da imata vplivne zaveznike na tujem, odločitve Salvinija kažejo, kako zelo pomembno je notranjepolitično dogajanje za povezovanje navzven. Za Salvinija, denimo, je okrepljeno povezovanje s skrajno desnico nerodno, saj njegova stranka sedi v vladi: kakršnokoli spodkopavanje evropskih institucij je zanj tako neprikladno ne le zato, ker je Italija prejela veliko sredstev iz sklada za obnovo in razvoj, temveč tudi zaradi rivalstva s prav tako desno stranko Bratje Italije, konkurenčne stranke, ki pa je trenutno del italijanske opozicije.
Na tempo povezovanja bo prav tako vplivalo dejstvo, ali bodo volilci v vzhodnoevropskih državah (Madžarska, Poljska), ki jim zaradi nespoštovanja načel pravne države grozi zamrznitev evropskih sredstev, še naprej podpirali vlade, ki posegajo v institucije. “Če bodo to gledali še naprej, bodo njihove naslednje volitve referendum o obstanku v EU,” meni Lovec.
A tudi če bo povezovanje evropske desnice uspešno in bo oblikovana nova politična skupina, ki bo imela politično moč, je težko napovedovati, kako uspešna bi bila pri uresničevanju suverenističnih idej oziroma spodkopavanju skupnih evropskih institucij. “Če bi vladala Evropi, bi imela ta koalicija velike težave,” komentira Lovec in doda, “največji problem sta suverenizem, nacionalizem. Gre za fikcijo. V praksi so evropske države tako povezane, da je to tako, kot če bi skušal potisniti zobno pasto nazaj v tubo. To ne gre.” Kot pojasni, ne gre le za to, da so evropska gospodarstva do take mere integrirana, temveč tudi za to, da za učinkovitost v sodobnem svetu akterji ne potrebujejo le ekonomije obsega, temveč tudi politiko obsega. Kajti nasproti Kitajski in ZDA “smo sami zase vsi palčki”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje