Na Japonskem odkrili orjaški virus, ki bi lahko pomagal razvozlati starodavno skrivnost

Mikrobiologi z japonske Univerze za znanost v Tokiu so v reki Inasegawa v mestu Kamakura odkrili nov orjaški virus, piše spletni portal Science Alert.

Poimenovali so ga furtivovirus, ime pa izhaja iz latinske besede furtivus, kar v dobesednem prevodu pomeni skrit oziroma prikrit. Tako so ga poimenovali, ker je imela raziskovalna skupina sprva več težav pri prepoznavanju vzorca.

To odkritje sledi nedavni identifikaciji drugih orjaških virusov, med njimi ushikuvirusa, odkritega v začetku letošnjega leta. Medtem ko se tovrstni virusi običajno širijo, tako da "ugrabijo" gostiteljske celice, furtivovirus to počne na edinstven način.

"Čeprav ti virusi spadajo v isto skupino, svoje celično jedro uporabljajo na različne načine," je po pisanju N1 BiH pojasnil virolog Masaharu Takemua. "Če bomo lahko razumeli, kako orjaški virusi in gostiteljske celice medsebojno delujejo in se skupaj razvijajo, bomo morda dobili nove vpoglede v vlogo virusov kot živih organizmov in v to, kako lahko z njimi sobivamo."

Hibridna strategija: taktika, ki je presenetila znanstvenike

Novo odkritje znanstvenikov je posebno zaradi dveh značilnosti furtivovirusa. Prvič, analiza kaže, da virus premošča vrzel med dvema sorodnima skupinama orjaških virusov, ki se bistveno razlikujeta po velikosti genomov. Znanstveniki zato predlagajo, da bi virus uvrstili v povsem novo družino, imenovano Manesviridae.

Druga posebnost virusa je njegov način razmnoževanja. Do sedaj je kazalo, da se ostali orjaški virusi praviloma razmnožujejo v nepoškodovanem jedru gostiteljske celice ali pa po razpadu jedrne membrane v celični tekočini zunaj jedra.

Furtivovirus medtem uporablja "vmesno taktiko", ki je raziskovalci do sedaj niso še nikoli opazili. Po okužbi celice namreč razgradi njeno jedro, prevzame nadzor nad celičnimi organizmi in se razmnožuje v ostankih jedrne tekočine.

So virusi ustvarili kompleksno življenje?

Odkritje je tako ponovno obudilo teorijo o izvoru kompleksnega življenja. Pretekla ugibanja kažejo, da so bili virusi morda odgovorni za prvotno oblikovanje jedra znotraj celic. Celično jedro je tisto, ki ljudi in druge evkarionte ločuje od bakterij in arhej.

Glede na hipotezo, ki so jo predstavili Takemura in ostali raziskovalci, pa bi lahko bili za začetno tvorbo jedra odgovorni starodavni orjaški virusi, ki so napadli celice in ga razvili kot nekakšen obrambni mehanizem.

Furtivovirus je idealen primer te evolucijske poti, saj natančno prikazuje prehodno fazo med virusi, ki se razmnožujejo znotraj nepoškodovanega jedra, in virusi, ki ga popolnoma uničijo.

"To odkritje poudarja kompleksnost evolucije genomov in dokazuje, da lahko orjaški virusi povečujejo velikost svojega genoma, da se prilagodijo negotovim okoljem, hkrati pa zmanjšujejo število svojih ključnih genov. S tem prinašajo nov vpogled v evolucijske pritiske, ki oblikujejo raznolikost virosfere," so v študiji, objavljeni v strokovni reviji Journal of Virology, zapisali znanstveniki.