Ruske sile zadele veliko tržnico v Harkovu

Svet 17. Mar 202206:16 > 23:01 1 komentar
Harkov
Oleksandr Lapshyn/REUTERS

Spremljali smo dvaindvajseti dan ruske invazije na Ukrajino. V raketnem napadu na stanovanjsko stavbo v Kijevu je umrla ena oseba, raketa pa je zadela tudi šolo v okolici Harkova. Sinoči so ruske sile bombardirale gledališče v Mariupolu, v katerem je zatočišče poiskalo 1.200 ljudi. Prebivalci so na tla pred gledališčem zapisali "otroci". Zaklonišče naj bi napad prestalo, kasneje pa je to oblegano mesto zapustilo še 30.000 ljudi. Tako britansko obrambno ministrstvo kot Ukrajina sta danes sporočila, da je ruska invazija na tleh večinoma zastala, zato Rusija napada iz zraka. Bela hiša je v odzivu na izjavo predsednika Bidna, v kateri Putina označi za vojnega zločinca, sporočila, da je predsednik govoril iz srca. Kremelj pa je dejal, da so Bidnovi komentarji "nesprejemljiva in neoprostljiva retorika". Visoki komisariat ZN za človekove pravice je od začetka invazije potrdil smrt 780 civilistov, organizacija Human Rights Watch pa je sporočila, da so ruske sile od začetka invazije na Ukrajino večkrat uporabile kasetno strelivo. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

22.30 Italija bi obnovila gledališče v Mariupolu

Finančna sredstva za obnovo gledališča v Mariupolu, ki so ga v sredo bombandirale ruske sile, bi lahko zagotovila Italija, je povedal italijanski kulturni minister Dario Franceschini. Ukrajinski predsednik Zelenski je že tvitnil svojo zahvalo. “Postavljate dober zgled. Skupaj bomo do zadnjega zidaka obnovili državo,” je zapisal.

22.10 Biden: Putin je morilski diktator

Ameriški predsednik Joe Biden je bil danes znova zelo oster do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Označil ga je za morilskega diktatorja in dodal, da je razbojnik. Biden je sicer včeraj ruskega predsednika označil za vojnega zločinca.

22.00 WHO: V napadih na zdravstvene ustanove ubitih vsaj 12 ljudi

V 43 napadih na zdravstvenew ustanove v Ukrajini je bilo ubirtih najmanj 12 oseb, 34 pa je bilo ranjenih, je povedal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Med žrtvami so tudi zdravstveni delavci. “Napadi na zdravstveno varstvo so kršitev mednarodnega humanitarnega prava – kadarkoli in kjerkoli,” je dejal Adhanom Ghebreyesus.

21.20 Ukrajinske oblasti: Ruske sile zadele veliko tržnico v Harkovu

Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruske sile zadele veliko tržnico Barabašova v mestu Harkov. Za tem je na območju zagorelo na več koncih, kar nakazuje, da je bil kompleks napaden večkrat. V gašenje požarov, ki so se razširili tudi na bližnje hiše, je vključenih 70 ljudi. Tržnica po navedbah CNN, ki se sklicuje na ukrajinsko zunanje ministrstvo, velja za eno največjih na svetu.

21.05 Ameriški in slovaški zunanji minister o podpori Ukrajini

Obrambna ministra ZDA in Slovaške, Lloyd Austin in Jaroslav Nad sta danes izrazila nadaljnjo podporo Ukrajini. Austin je zavrnil možnost neposrednega posredovanja ameriških sil v Ukrajini ali uvedbe območja prepovedi preletov, poroča dpa. Glede domnevnih ruskih vojnih zločinov v Ukrajini je Austin dejal, da ga je šokirala brutalnost ruskih napadov.

Slovaški obrambni minister je sicer glede možnosti, da bi Ukrajini podarili zastarele ruske sisteme zračne obrambe S-300 in bojna letala mig-29, poudaril, da vse to še potrebujejo. Slovaška bi Ukrajini lahko dobavila svoje protiletalske rakete S-300 ruske izdelave, vendar le pod pogojem, da prejme nadomestno, da bi preprečila oslabitev varnosti Nata, je dejal Nad po poročanju AFP.

20.05 Tudi Blinken meni, da je Rusija v Ukrajini zagrešila vojne zločine

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da se strinja s komentarjem ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je ruskega kolega Vladimirja Putina oklical za vojnega zločinca. “Okrepili so bombardiranje s ciljem zlomiti voljo ljudi. Včeraj je predsednik Biden dejal, da so bili po njegovem mnenju v Ukrajini storjeni vojni zločini. Osebno se strinjam. Načrtno ciljanje civilistov je vojni zločin. Po uničenju v zadnjih treh tednih, se mi zdi težko zaključiti, da Rusija ravna drugače. Posledice vojne Moskve se čutijo po svetu,” je komentiral Blinken.

Antony Blinken
Carolyn Kaster/REUTERS

20.00 Zaradi vojne v Ukrajini prekinjena rusko-evropska misija na Mars

Rusko-evropska misija za pristanek roverja na Marsu (ExoMars) je bila prekinjena zaradi ruske invazije na Ukrajino, je danes sporočila Evropska vesoljska agencija (Esa).

19.30 Madžarski premier več beguncev pričakuje naslednji teden

Ukrajino je doslej zapustilo 3,2 milijona ljudi, so sporočili Združeni narodi. Pritisk na države, sosednje Ukrajini (Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Moldavija) se je v zadnjih dneh nekoliko zmanjšal, je pa madžarski premier Viktor Orbán sporočil, da prihodnji teden pričakuje “večji val”, navaja Al Džazira. Norveška vlada je medtem sporočila, da bo sprejela 2.500 beguncev iz Ukrajine, ki so trenutno v Moldaviji.

19.20 Napad blizu Harkova zahteval 25 življenj

V napadu v kraju Merefa blizu Harkova, ki se je zgodil v noči na četrtek, je bilo ubitih 21 ljudi, še 25 pa je bilo ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. V napadu je bila uničena šola in kulturni klub.

18.15 HRW: Rusija je večkrat uporabila kasetno strelivo

Ruske sile so od začetka invazije na Ukrajino večkrat uporabile kasetno strelivo, je danes sporočila nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW). Obenem je pozvala Ukrajino, naj preneha razkazovati ruske ujetnike, saj s takšnim ravnanjem krši tako mednarodno pravo kot ženevsko konvencijo, poroča AFP. Po poročilu nevladne organizacije naj bi v nedeljo zaradi kasetnega streliva umrlo devet civilistov, ki so čakali v vrsti za dvig denarja iz bankomata v mestu Mikolajiv na jugu Ukrajine. Prav tako so ruske sile med ločenimi napadi 7., 11. in 13. marca večkrat izstrelile rakete s tovrstnim strelivom na gosto naseljeno mesto, je navedla organizacija.

Čeprav je več kot 100 držav ratificiralo pogodbo o prepovedi uporabe kasetnega streliva, pa velike države, kot so ZDA in Rusija, pa tudi Ukrajina, niso podpisnice.

17.55 V Mariupolu uničenih “80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov”

Oblasti v ukrajinskem mestu Mariupol so danes sporočile, da je iz obleganega mesta pobegnilo približno 30.000 ljudi, vendar ocenjujejo, da jih je v mestu še vedno več kot 350.000. Mariupol je obkoljen z ruskimi silami in je bil med rusko invazijo deležen najhujšega bombardiranja. V mestu je menda uničenih “80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov”. BBC in Reuters poročata o dolgih kolonah avtomobilov, ki se iz mesta odpravljajo proti severu, nekateri pa imajo na vetrobranskih steklih napise z besedo “otroci” v ruščini. Prebivalci Mariupola so zaradi ruskega obstreljevanja že skoraj dva tedna ujeti brez ogrevanja, elektrike in tekoče vode.

17.50 Svetovalca ukrajinskega predsednika o nesprejemljivih spremembah meja

Ukrajinski predsednik si ni premislil in vztraja, da morajo biti meje Ukrajine priznane v sklopu tistih, ki so bile določene leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze, je danes sporočil svetovalec Volodimirja Zelenskega Oleksij Arestovič. Njegove besede nakazujejo, da si ukrjainska vlada ni pripravljena premisliti v imenu sklenitve mirovnega dogovora. Rusija si namreč želi, da Ukrajina Krim prizna kot ruski, Doneck in Lugansk pa kot neodvisni republiki. Vsa tri območja so bila leta 1991, ko je Ukrajina razglasila neodvisnost, del te države.

Harkov
Harkov (Oleksandr Lapshyn/REUTERS)

Drugi predsednikov svetovalec, Mihajlo Podoljak, pa je komentiral tako: “Kar zadeva okupirana ozemlja, stališča Ukrajine ostajajo nespremenjena: državne meje se ne smejo spremeniti. Ne glede na to verjamem, da moramo biti trezni v presoji. Krim, Doneck in Lugansk de jure ostajajo del Ukrajine, de facto pa jih ne nadziramo, tam deluje ruska administracija.” Po njegovem pogajalci iščejo “pravno formulo”, ki bi naslovila ta problem.

17.00 Slovenski varuh človekovih pravic obiskal madžarsko-ukrajinsko mejo

Predstavnika Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI), grški ombudsman Andreas Potakis in slovenski ombudsman Peter Svetina, sta danes obiskala madžarsko-ukrajinsko mejo, kjer sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize in trpljenja, ki ga povzroča vojna. Pozvala sta še k ukrepanju za celovito zaščito temeljnih pravic in svoboščin.

16.40 Erdoğan se je po telefonu pogovarjal s Putinom in predlagal, da se turški in ukrajinski predsednik sestaneta v Turčiji

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je danes v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ponovno ponudil gostovanje pogovorov med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Srečanje bi po oceni Erdoğan lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve, poroča dpa.

15.55 Turški zunanji minister obiskal Ukrajino

Turški minister za zunanje zadeve Mevlüt Çavuşoğlu je obiskal Ukrajino, kjer se je v Lvovu sestal z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo. Kuleba je prek Twitterja sporočil, da “turška solidarnost ostaja neomajna”, prav tako se je zahvalil za “politično in humanitarno podporo ter diplomatski napor Turčije, da bi ustavila uničujočo vojno Rusije proti Ukrajini.” Turški in ukrajinski zunanji minister sta prav tako sporočila, da si bosta prizadevala za srečanje ruskega in ukrajinskega predsednika, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega. “Obstaja možnost, da se bosta voditelja sestala, če bodo temelji za dogovor o zadevah, kar vidimo kot spravo,” je povedal Çavuşoğlu po navedbah BBC. Poudaril je, da bi bila Turčija pripravljena gostiti tovrstno srečanje. Ukrajinski minister je na srečanju med drugim sporočil tudi, da si Kijev želi, da je Turčija ena od držav, ki bodo v sklopu dogovora z Rusijo o končanju vojne Ukrajini nudile varnostna zagotovila.

15.40 Od začetka invazije potrdili smrt 780 civilistov 

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil, da je bilo ranjenih 1.252 civilistov, poroča dpa.

15.25 EU: Obleganje v Mariupolu je “nečloveško”

Evropska unija ocenjuje, da obleganje in bombardiranje ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol s strani Rusije predstavlja resno in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, so sporočili iz Bruslja. Pri tem so znova pozvali h končanju obleganja in bombardiranja Ukrajine. “Včeraj smo na žalost znova videli nadaljevanje ruskih grozodejstev v Ukrajini,” je glede bombardiranja gledališča v Mariupolu, ki ga ruske sile še naprej oblegajo, dejal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella. To obleganje je “nečloveško, je obsojanja vredno in pomeni resno in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava”, je dodal.

14.45 Pogovor ameriškega in kitajskega predsednika

Ameriški predsednik Joe Biden se bo v petek po telefonu pogovarjal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom, so danes sporočili v Beli hiši in dodali, da bo tema pogovora predvsem ruska invazija na Ukrajino.

13.18 Reznikov pozval evropske poslance, naj Putina prepoznajo za vojnega zločinca

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je poslance Evropskega parlamenta danes pozval, naj ruskega predsednika Vladimirja Putina prepoznajo za “vojnega zločinca”. Pozval je tudi k povečanju pomoči Ukrajini v orožju. V zvezi z incidentom z dronom na Hrvaškem pa je zatrdil, da Ukrajina ni bila tista, ki ga je lansirala.

13.11 Ukrajino v zadnjem dnevu zapustilo še 100.000 ljudi, skupno že 3,7 milijona

V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo več kot 100.000 ljudi, je v Ženevi sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Skupno je tako od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi. Dodali so, da sta poleg tega v Ukrajini razseljena dva milijona ljudi. Po podatkih Organizacije ZN za migracije je Ukrajino zapustilo tudi 162.000 državljanov tretjih držav, ki so bivali tam.

begunci
Profimedia

13.16 Biden v petek z Ši Džinpingom tudi o vojni v Ukrajini

Predsednik ZDA Joe Biden se bo v petek o vojni v Ukrajini pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, je objavila Bela hiša. Pogovarjala se bosta o konkurenčnosti držav, vojni v Ukrajini in drugih skupnih vprašanjih. “Gre za del naših stalnih prizadevanj za ohranjanje odprtih komunikacijskih poti med ZDA in Kitajsko,” je povedala tiskovna predstavnica Jen Psaki.

13.09 Iz gledališča v Mariupolu rešili 130 ljudi

Iz bombardiranega gledališča v Mariupolu je po navedbah političarke Olge Stefanišine pristojnim uspelo rešiti 130 civilistov. “To je dobra novica, ki jo nujno potrebujemo. Zaklonišče je prestalo letalski napad. Rešenih je okoli 130 ljudi,” njen zapis na Facebooku povzema Al Džazira. V gledališču je zavetje pred letalskimi napadi poiskalo 1.200 ljudi.

12.54 Zelenski ni spremenil stališča do ozemeljske celovitosti

Ukrajinski predsednik Zelenski ni spremenil stališča, da je treba še naprej priznavati mednarodne meje, vzpostavljene 1991, je povedal svetovalec predsednika Oleksij Arestovič. Od začetka invazije je Zelenski večkrat vztrajal, da Ukrajina ne bo popustila glede svoje ozemeljske celovitosti. Rusija si je Krim priključila 2014, Združeni narodi pa ta polotok še vedno obravnavajo kot del Ukrajine. Rusija je pred začetkom vojne priznala razglasitev neodvisnosti dveh separatističnih regij Lugansk in Doneck.

12.28 Ukrajina: Od začetka vojne ubitih 107 otrok

Lokalne oblasti ocenjujejo, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini ubitih 107 otrok. Več kot 120 pa jih je bilo ranjenih, navedbe ukrajinskega generalnega tožilstva povzema BBC. Večina smrtnih žrtev je bila v regijah Kijev, Harkov, Doneck, Černigov, Sumi, Herson, Nikolajev in Žitomir. V obstreljevanjih je bilo uničenih več kot 410 izobraževalnih ustanov, 63 jih je bilo popolnoma uničenih. Obstreljevanih je bilo najmanj 11 bolnišnic.

12.17 OECD: Zaradi vojne v Ukrajini za več kot odstotno točko manjša globalna gospodarska rast

Vojna v Ukrajini bi lahko globalno gospodarsko rast v letu dni zmanjšala za več kot odstotno točko, inflacija pa bi lahko bila zaradi nje višja za 2,5 odstotne točke, v danes objavljenem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med globalnimi regijami bo najmočneje prizadeta Evropa.

12.11 Scholz: Nato s posredovanjem ne bo tvegal zaostritve

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je “Putinova vojna porušila mir in šokirala svet”. Zavezal se je, da bo še naprej podpiral ukrajinske sile, da bi obranile pravico do samoobrambe, ki je zapisana v listi Združenih narodov. “Nato je odgovoren za to, da prepreči stopnjevanje te vojne,” je dejal in opozoril, da miru in varnosti ne moremo jemati za samoumevna. Nemški kancler Olaf Scholz pa je napovedal, da bo Nemčija povečala sredstva za oborožene sile. Scholz je po poročanju CNN dejal, da Nato z vojaškim posredovanjem ne bo tvegal zaostritve vojne. “Glavna dolžnost zavezništva je to, da zagotovi varnost vseh članic,” je dejal.

12.06 Kremelj zavrača odločitev ICJ o takojšnji ustavitvi ofenzive v Ukrajini

V Kremlju so danes zavrnili sredin poziv Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Kot je poudaril tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, bi se morali obe strani, Rusija in Ukrajina, dogovoriti o tem, kako to odločitev uresničiti, “tega soglasja pa v tem primeru ni mogoče doseči”.

ICJ odloča o tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Predsedujoča sodišču Joan Donoghue je Rusijo v sredo pozvala, da mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča.

11.36 Kremelj trdi, da v mirovne pogovore vlaga ogromno energije

Kremelj trdi, da v mirovne pogovore z Ukrajino vlaga ogromno energije. “Naša delegacija vlaga ogromno napora in izkazuje večjo pripravljenost kot nasprotna stran,” je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov. Odzval se je tudi na poročanje Financial Times, da sta državi v pogajanjih dosegli pomemben napredek. “Nekateri elementi v prispevku držijo, a je celota napačna,” je odgovoril. Glede Bidnove izjave, da je Putin vojni zločinec, pa je Peskov dejal, da je nesprejemljiva. ZDA po njegovih besedah nimajo pravice predavati Rusiji, saj so bile same vpletene v številne konflikte.

11.25 “Mirovna pogajanja ne smejo preusmeriti pozornosti Zahoda”

Mirovna pogajanja so “odlična stvar”, a ne smejo preusmeriti pozornosti Zahoda, je za BBC povedal nekdanji poveljnik v britanski vojski Nick Parker, ki zdaj svetuje ukrajinskemu obrambnemu ministru. Meni, da bi se morale zahodne sile pripraviti na najslabši scenarij in na podlagi tega pripraviti svoje poteze.

11.16 Dogovorjenih devet evakuacijskih koridorjev

Za danes je bilo dogovorjenih devet evakuacijskih poti, ki vodijo iz različnih ukrajinskih mest, vključno iz obleganega Mariupola, je sporočila ukrajinska vlada. Koridorji so zasnovani tako, da omogočajo varen prevoz humanitarne pomoči v mesta in varen prehod za prebivalce, ki želijo mesta zapustiti, piše CNN.

Koridorji naj bi bili vzpostavljeni od Harkova na vzhodu Ukrajine do mesta Vovčansk na meji z Rusijo ter od mest Borodjanka in Ševčenkov v bližini Kijeva do Žitomira in predmestja Brovari na obrobju ukrajinske prestolnice. Poleg tega naj bi humanitarni koridor vzpostavili tudi iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol, kjer so razmere še posebej slabe, iz Zaporožja pa naj bi tja poslali tudi cisterno z gorivom.

V zadnjih dneh je Mariupol zapustilo več osebnih avtomobilov. V zadnjih dveh dneh je mesto zapustilo približno 6.500 avtomobilov, vendar prekinitve ognja ni bilo, zato so morali civilisti oditi med obstreljevanjem.

begunci
Profimedia

11.01 Ali veleposlanikova izjava pomeni, da Kitajska Rusiji ne bo ponudila orožja? “To je vaša interpretacija.”

Izjavo veleposlanika v Ukrajini, da Kitajska te države nikoli ne bo napadla, je podprlo tudi kitajsko zunanje ministrstvo. A tiskovni predstavnik Džao Lijian na brifingu ni želel odgovoriti na novinarska vprašanja, ali to pomeni, da Kitajska Rusiji ne bo ponudila orožja ali druge pomoči pri napadu na Ukrajino. “To je vaša interpretacija,” je odgovoril in dodal, “Kitajska je večkrat dala izjavo. Razloga, da bi vzpostavili takšno povezavo, ni.”

10.47 Rusija zasegla več sto potniških letal tujih podjetij

Rusija, ki se zaradi sankcij Zahoda spopada s potencialno gospodarsko katastrofo, je sprejela zakon, ki je uradno odgovor na sankcije Zahoda – Rusija lahko od ponedeljka zaseže letala tujih podjetij. Več v prispevku Rusija zasegla več sto potniških letal tujih podjetij.

10.42 Ukrajina Japonsko zaprosila za satelitske posnetke

Ukrajina je zaprosila Japonsko za visokokakovostne satelitske posnetke, s katerimi bi locirali rusko vojsko, piše Guardian. Japonska vlada in zasebna podjetja imajo namreč satelite, ki lahko zajamejo kakovostne slike podnevi in ponoči ter skozi oblake. Japonska vlada bo skrbno preučila, ali je posredovanje posnetkov Ukrajini sprejemljivo in dovoljeno znotraj trenutnega pravnega okvira.

10.35 Pogovori med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo

Pogovori med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo, je sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. V pogovorih, ki potekajo prek videopovezave, razpravljajo o vojaških, političnih in humanitarnih vprašanjih, je objavila Al Džazira.

10.19 Ukrajina: padlo 14.000 ruskih vojakov

Po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva je Rusija izgubila 14.000 vojakov. V zadnjih 24 jih je po njihovi oceni padlo 200. Navedli so tudi, da so ukrajinske sile uničile 444 ruskih tankov, 1.435 oklepnih vozil, 86 letal, 108 helikopterjev, 11 dronov in tri ladje. Rusko obrambno ministrstvo je 2. marca poročalo, da je bilo v Ukrajini ubitih 498 vojakov. Navedb po poročanju Al Džazire ni mogoče preveriti.

vojak
Thomas Peter/REUTERS

10.16 IfW: Vojna v Ukrajini bo prepolovila nemško gospodarsko rast

Ruski napad na Ukrajino bo prepolovil nemško gospodarsko rast letos, ocenjuje gospodarski inštitut IfW iz Kiela. Namesto pričakovane štiriodstotne krepitve bruto domačega proizvoda (BDP) se mu po novi napovedi obeta 2,1-odstotna, napoved povzema nemška tiskovna agencija dpa. “Šok zaradi Ukrajine bo zamaknil vrnitev na predpandemične ravni v drugo polovico leta,” je ocenil inštitut. Gre za prvo posodobljeno gospodarsko napoved za največje evropsko gospodarstvo od ruskega vpada v Ukrajino 24. februarja.

9.45 Zaklonišče v gledališču v Mariupolu zdržalo napad

Zaklonišče v gledališču v Mariupolu je zdržalo bombni napad, navedbe ukrajinskih oblasti povzema BBC. Pristojni si prizadevajo za rešitev ljudi iz zaklonišča.

Koliko je ranjenih oziroma mrtvih, še ni znano. Po besedah poslanca Gurina pa je videti, da je večina od 1.200 ljudi, ki so v gledališču poiskali zatočišče, preživela in je v redu. “Začenja se čiščenje ruševin, iz zaklonišča prihajajo živi ljudje,” je na Facebooku zapisal nekdanji vodja regije Doneck Sergei Taruta.

9.38 Zelenski: Politiki vsako leto rečejo nikoli več

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je začel nagovor nemškega Bundestaga. Ob začetku so mu poslanci namenili bučen aplavz. Predsednik je tudi v tokratnem nagovoru – tako kot pred tem že v nagovorih britanskemu parlamentu in ameriškemu kongresu – pozval voditelje, naj sprejmejo več ukrepov za spopadanje z Rusijo. Nemčijo je Zelenski pozval, naj prevzame “vodstveno vlogo, ki si jo zasluži”. Kanclerja Scholza pa je po poročanju BBC pozval, naj poruši zid svobodi, ki ga je postavila Rusija. Do ukrepov, ki so jih države EU sprejele pred invazijo, je bil kritičen.

Uporabil je tudi referenco na holokavst: “Politiki vsako leto rečejo nikoli več. Zdaj vidim, da so te besede brez vrednosti. V Evropi se ljudje uničujejo.”

parlament nemčija
Lisi Niesner/REUTERS

9.35 Ukrajina sestrelila šest ruskih letal, tri helikopterje in en dron

Ukrajinske sile so sporočile, da so sestrelile tri ruske bombnike Su-30M, en bombnik Su-34 in eno letalo, ki ga še niso identificirali. Sestrelili so tudi dva helikopterja in eno brezpilotno letalo. Obrambne sile pa so sestrelile še en bombnik Su-34 in en helikopter.

9.28 Ukrajinski poslanec: Rusija je namerno ciljala gledališče

Ukrajinski poslanec Dmitro Gurin je za BBC povedal, da je Rusija namerno ciljala gledališče v Mariupolu, v katerem so se pred obstreljevanjem skrivali civilisti. V gledališču se je skrivalo okoli 1.200 ljudi, z napisom pred stavbo in za njo pa so prebivalci opozorili na prisotnost otrok. “Pilot je videl te besede in vseeno bombardiral gledališče,” je povedal poslanec. “Gledališča, kot se ga spomnim, ni več,” je dodal. Prebivalci mesta poročajo, da je imela bomba, ki je uničila gledališče, okoli 1.000 kilogramov eksploziva. Ni še jasno, ali je kdo napad preživel. Komunikacijska infrastruktura je bila v intenzivnih bojih poškodovana. V mestu Mariupol so ujeti tudi Gurinovi starši.

gledališče
Press service of the Donetsk Regional Civil-Military Administration/REUTERS

9.20 Na Poljsko prebegnila skoraj dva milijona Ukrajincev

Od začetka vojne je iz Ukrajine na Poljsko prebegnilo 1,95 milijona ljudi. Več kot pol milijona beguncev je Poljsko že zapustilo. V sredo je mejo prečkalo 60.000 ljudi, kar je 11 odstotkov manj kot v torek, je sporočila mejna straža.

9.05 Medvedjev: Rusija ima moč, da sovražnike postavi na svoje mesto

Rusija ima moč, da sovražnike, ki jih vodijo ZDA, postavi na svoje mesto, je povedal nekdanji predsednik Rusije Dimitrij Medvedjev. “Moskva je preprečila zahodni rusofobiji, da bi raztrgala Rusijo,” je dejal. Povedal je še, da so ZDA podtaknile sovraštvo do Rusov, da bi Rusijo prisilile na kolena. “Ne bo šlo. Rusija ima moč, da drzne sovražnike postavi na njihova mesta,” je rekel.

9.01 Ukrajina upa na devet humanitarnih koridorjev

Ukrajina upa, da bo danes mogoče civiliste evakuirati iz devetih humanitarnih koridorjev. Te bi vzpostavili iz mest, vključno z obleganim Mariupolom, je povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk.

8.57 “Kitajska nikoli ne bo napadla Ukrajine”

Kitajska “ne bo nikoli napadla Ukrajine”, je v ponedeljek povedal kitajski veleposlanik v Ukrajini Fan Šjanrong. “Kitajska nikoli ne bo napadla Ukrajine. Pomagali bomo, zlasti gospodarsko. V situaciji, ki jo imate, bomo ravnali odgovorno,” so sporočili iz Lvova, kjer se je veleposlanik srečal z vodjo regionalne vojaške uprave.

8.43 V mestu Černigov naj bi ruske sile včeraj ubile 53 ljudi

Severno ukrajinsko mesto Černigov je po besedah guvernerja regije utrpelo številne izgube, zgolj včeraj so ruske sile ubile 53 ljudi, piše Guardian. “Trpimo velike izgube, včeraj je bilo ubitih 53 državljanov,” je povedal Vječeslav Čaus. Informacij ni bilo mogoče takoj preveriti. Reuters poroča, da Rusija zanika, da bi ciljala civiliste. V sredo so ruske sile sporočile, da so z visoko natančnimi raketami zadele vojaško skladišče v regiji Rovno na zahodu Ukrajine. Uničili so skladišča za rakete in strelivo.

8.36 Ukrajinski notranji minister: V Ukrajini ni varnih krajev

Ukrajinski notranji minister Denis Monastirski je dejal, da so ruski vohuni in diverzantske skupine prisotni po vseh Ukrajini. “Na žalost v Ukrajini ni krajev brez očitne vojaške grožnje. Ne morem imenovati regije, kjer ni bilo granat ali nismo našli diverzantskih skupin,” je povedal po poročanju tiskovne agencije Unian. Takšne skupine so pridržane skoraj vsak dan, njegove besede povzema Al Džazira.

8.30 Spletne strani ruske vlade se spopadajo s kibernetskimi napadi

Spletne strani ruske vlade se soočajo s kibernetskimi napadi, poročanje ruske tiskovne agencije TASS povzema Guardian. Zaradi napada na Ukrajino se vladni subjekti, podjetja v državni lasti, med njimi tudi prevoznik Aeroflot in banka Sberbank, spoprijemajo z izpadi ter začasnimi težavami z dostopom.

8.23 Iz Ukrajine zbežalo več kot tri milijone beguncev

Odkar je Rusija napadla Ukrajino, je iz države po oceni Združenih narodov zbežalo več kot tri milijone beguncev. Večina je zatočišče poiskala na Poljskem, na mejo pa so prispeli z vlakom ali avtobusom. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo zapisal: “Ljudstvo Ukrajine obupno potrebuje mir. In ljudje po vsem svetu to zahtevajo. Rusija mora zdaj ustaviti to vojno.”

8.13 Rusija plačala 117 milijonov dolarjev obresti na dolg vlagateljem

Rusko ministrstvo za finance je naročilo plačilo 117 milijonov dolarjev obresti na dolg vlagateljem, je v sredo za ruski državni medij RT povedal ruski finančni minister Anton Siluanov. S tem se je država izognila plačilni nesposobnosti, kar bi bil prvi primer, da ne bi plačala dolga, v več kot 100 letih, je poročala ameriška televizija CNN. Ministrstvo je sicer naročilo plačilo obresti iz sredstev, ki so zamrznjena v tujini zaradi sankcij po napadu na Ukrajino. Zato ni povsem jasno, ali bodo vlagatelji res dobili svoj denar.

8.03 Kremelj: Bidnovi komentarji “nesprejemljiva in neoprostljiva retorika”

Potem ko je ameriški predsednik Joe Biden včeraj ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca, se je odzval Kremelj. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass dejal, da so Bidnovi komentarji “nesprejemljiva in neoprostljiva retorika”.

8.02 Raketa zadela stavbo šole

Ruska raketa je okoli 3.30 zadela šolo v kraju Merefa v okolici Harkova. Stavba je delno uničena, gasilci požar še gasijo, je sporočila služba za nujne primere. Po poročanju lokalnih medijev je uničena tudi stavba skupnostnega centra. Podatkov o žrtvah še ni.

ukrajina
Press service of the State Emergency Service of Ukraine/REUTERS

7.51 Zelenski bo nagovoril nemški parlament

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes nagovoril nemški parlament. Po ruski invaziji na Ukrajino je nemški kancler Olaf Scholz izrazil podporo Ukrajini. Povečal je nemške obrambne izdatke in Ukrajini poslal orožje.

7.45 Madžarska v prihodnjem tednu pričakuje večji begunski val

Madžarska naslednji teden pričakuje večji val beguncev iz Ukrajine, je dejal premier Viktor Orban. Ob obisku madžarske meje z Romunijo in Ukrajino je napovedal, da bodo na mejo napotili več mejnih straž, ki bodo obravnavale povečano število beguncev. Orban pa ni povedal, zakaj prihodnji teden pričakuje več beguncev. Po Orbanovih navedbah je doslej na Madžarsko prišlo 429.000 beguncev iz Ukrajine. Po poročanju Reutersa se je število ukrajinskih beguncev, ki prispejo na Madžarsko, v zadnjem tednu močno zmanjšalo.

begunci, Ukrajina
PROFIMEDIA

7.40 Župan Melitopolja izpuščen v zameno za mlade ruske vojake

Po slabem tednu dni so ruske sile v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopolj Ivana Fedorova. Šlo naj bi za izmenjavo, v okviru katere je ukrajinska stran v zameno izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov. Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnila tiskovna predstavnica urada Zelenskega Darja Zarivnaja, so Rusi župana Fedorova izpustili v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let, torej “dejansko otroke”.

7.39 Ruska invazija večinoma zastala na vseh frontah

Britansko obrambno ministrstvo je objavilo obveščevalno poročilo, v katerem trdi, da je ruska invazija na Ukrajino “večinoma zastala na vseh frontah”. “Ruske sile so v zadnjih dneh dosegle minimalen napredek na kopnem, morju ali v zraku. Še naprej trpijo velike izgube. Ukrajinski odpor ostaja odločen in dobro usklajen. Velika večina ukrajinskega ozemlja, vključno z vsemi večjimi mesti, ostaja v ukrajinskih rokah,” so zapisali.

7.21 Posnetek Zelenskega, ki ukrajinske vojake poziva k predaji, lažen

Na družbenih omrežjih kroži lažen posnetek Zelenskega, v katerem ukrajinske vojake poziva, naj odložijo orožje. Čeprav se ustnice premikajo usklajeno z zvokom, je njegova glava videti nenavadno, glas pa ne zveni tako kot glas Zelenskega, piše BBC. Posnetek se je pred dnevi pojavil na spletni strani ukrajinske televizije Ukrayina 24.

7.18 Ruske sile proti ukrajinskim protestnikom uporabile solzivec

Ruske sile so uporabile solzivec proti ukrajinskim protestnikom, ki so v sredo v okupiranem ukrajinskem mestu Skadovsk protestirali proti pridržanju župana in dveh uradnikov, je za CNN povedal državljan. Desetine prebivalcev mesta ob Črnem morju so se okoli poldneva zbrale pred vladno stavbo, kamor so zaprli pridržane mestne uradnike. Ruski vojaki so na protestnike, ki so mirno demonstrirali, peli in skandirali, izstrelile solzivec. Gre za prvi primer od začetka invazije, ko je ruska vojska proti Ukrajincem na okupiranem ozemlju uporabila solzivec.

6.55 Putin prozahodne Ruse označil za “nacionalne izdajalce”

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki v državi zatira kakršen koli izraz nestrinjanja z vojno v Ukrajini, je v sredo prozahodne Ruse označil za “nacionalne izdajalce”.

6.45 Predvidoma danes nujna seja varnostnega sveta Združenih narodov

Danes naj bi se začela nujna seja varnostnega sveta Združenih narodov. Zaradi poslabšanja humanitarne krize v Ukrajini so srečanje zahtevale ZDA, Velika Britanija, Francija, Albanija, Norveška in Irska. “Rusija izvaja vojne zločine in cilja na civiliste,” je v sredo zvečer na Twitterju zapisalo britansko predstavništvo pri Združenih narodih.

6.32 Ukrajina: Rusija pri izvajanju kopenskih operacij ni bila uspešna

Ukrajinska vojska je objavila operativno poročilo. V njem trdijo, da Rusija pri izvajanju kopenskih operacij ni bila uspešna in še naprej izvaja raketne napade. Rusija še naprej izvaja tudi kibernetske napade ter uničuje televizijske in radijske signale, poročilo povzema Guardian. “Poleg tega nasprotnik še naprej aktivno širi dezinformacije med lastno populacijo,” so še zapisali.

6.15 V raketnem napadu na stanovanjsko stavbo umrla ena oseba

Rusija je v raketnem napadu danes zjutraj zadela stanovanjsko stavbo v kijevskem okrožju Darnytsky. Zaradi izstrelkov je poškodovano 16. nadstropje, kjer je tudi zagorelo. Umrla je ena oseba, tri so poškodovane. Iz stavbe so evakuirali 30 oseb, iskanje še poteka.

vojna
Press service of the State Emergency Service of Ukraine/REUTERS

6.01 Japonsko obrambno ministrstvo zaznalo premike štirih ruskih vojnih ladij skozi ožino Cugaru

Štiri ruske vojaške ladje so med torkom in sredo plule skozi ožino Cugaru, ki povezuje Japonsko morje s Tihim oceanom. Japonsko obrambno ministrstvo je po poročanju CNN sporočilo, da bi lahko ladje prevažale vojake in bojna vozila na poti v Ukrajino. “Japonsko obrambno ministrstvo bo še naprej z veliko previdnostjo spremljalo stanje in premike ruske vojske,” so sporočili na Twitterju.

5.30 Rusija uporablja starejše in manj natančno orožje, kar lahko povzroči več civilnih žrtev

Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva Rusija začenja uporabljati starejše orožje, ki je manj natančno in učinkovito ter bo posledično verjetneje povzročilo več civilnih žrtev. Zaradi zamud “pri doseganju ruskih ciljev in neuspešnega prevzema nadzora nad ukrajinskim zračnim prostorom” bo, tako ministrstvo, Rusija “porabila veliko več zračnega orožja, kot je bilo načrtovano”.

5.00 Pomoč ukrajinskim umetnikom napovedala tudi Francija

Po vzoru Nemčije se je za pomoč ukrajinskim umetnikom odločila tudi Francija. Kot so sporočili iz francoskega ministrstva za kulturo, bodo za ukrajinske umetnike in ustvarjalce, ki bodo prišli v Francijo, vzpostavili sklad in vanj namenili milijon evrov.

4.45 ZDA ustanovile mednarodno delovno skupino za zaseg premoženja oligarhov

Združene države Amerike so ustanovile mednarodno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z iskanjem in zasegom premoženja ruskih elit ter oligarhov. Vanjo so vključene Avstralija, Velika Britanija, Kanada, Japonska, Nemčija, Francija, Italija in Evropska komisija, navedbe ameriškega finančnega ministrstva povzema BBC. Člani delovne skupine so dobili seznam 50 posameznikov, na katere se bodo osredotočili.

4.27 V gledališču v Mariupolu zatočišče poiskalo 1.200 ljudi

V gledališču v Mariupolu, ki so ga včeraj bombardirale ruske sile, je zatočišče poiskalo 1200 ljudi. Ljudje so ostali pokopanih pod ruševinami. Ker obstreljevanje še poteka, števila žrtev ni mogoče oceniti, je sporočila ukrajinska stran.

Na satelitskih posnetkih družbe Maxar Technologies je vidno, da je bilo na dveh straneh gledališča pred bombardiranjem napisano “otroci”. Več v prispevku Prebivalci pred gledališčem v Mariupolu z belo barvo zapisali otroci.

Rusija je napad na civilno tarčo zanikala.

gledališče v Mariupolu
Maxar Technologies/Handout/REUTERS

3.37 Zelenski: Svet mora priznati, da je Rusija postala teoristična država

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru Rusijo označil za teroristično državo. “Svet mora končno priznati, da je Rusija postala teroristična država,” je rekel. Dejal je še, da se ruski napad na Mariupol ne razlikuje od obleganja Leningrada.

V nagovoru je povedal še, da so ruske izgube v Ukrajini večje, kot so bile v vojnah v Siriji, Čečeniji in Afganistanu. Ruse je nagovoril v ruščini, a je zaradi nadzora informacij malo verjetno, da bi to sporočilo prišlo do njih. Kako je Zelenski prišel do tega podatka, ni znano. Po oceni ameriške obveščevalne službe je v Ukrajini umrlo več kot 7000 ruskih vojakov. V afganistanski vojni je po ocenah umrlo okoli 15.000 sovjetskih vojakov, v čečenskih pa najmanj 13.000 ruskih vojakov.

Zelenski je sicer v sredo v pogovoru z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom, dejal, da so doslej zajeli okoli tisoč ruskih vojakov.

3.18 Bela hiša: Biden je govoril iz srca

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je podprl izjavo predsednika Bidna, ki je Putina označil za vojnega zločinca. “Ko govoriš iz srca, govoriš kot človek. Ko vidiš, kar smo vsi videli, slike na televiziji, ruski napad na porodnišnico v Mariupolu, napade na stanovanjske zgradbe, šole, civilne soseske, težko je, da ne prideš do tega sklepa,” je povedal za CNN. Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je glede Bidnove izjave dejala, da je predsednik “govoril iz srca”, ko je videl “barbarske” slike nasilja v Ukrajini.

2.40 Satelitski posnetki kažejo znatno škodo po napadih

Iz satelitskih posnetkov družbe Maxar Technologies je razvidno, da nenehni vojaški napadi in bombardiranje povzročajo veliko uničenje Ukrajine. Na številnih slikah je videti objekte, ki gorijo, preluknjane strehe, porušene zgradbe in praznino na mestih, kjer so nekoč bila mesta.

vojna vojna
Maxar Technologies/Handout/REUTERS
vojna vojna
Maxar Technologies/Handout/REUTERS
vojna vojna
Maxar Technologies/Handout/REUTERS
vojna vojna
Maxar Technologies/Handout/REUTERS
vojna vojna
Maxar Technologies/Handout/REUTERS

0.30 Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, Nato krepi vzhodno krilo

Ob vse hujših posledicah ruske invazije v Ukrajini se bodo nadaljevala diplomatska prizadevanja za ustavitev spopadov. O razmerah v Ukrajini in vzpostavitvi nove bojne skupine Nata na Slovaškem, v kateri bodo tudi slovenski vojaki, pa bosta danes v Bratislavi govorila obrambna ministra Slovenije in Slovaške Matej Tonin in Jaroslav Nad. Zavezništvo naj bi namreč na Slovaškem vzpostavilo dodatno bojno skupino, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov. Slovenija ocenjuje, da je trenutno sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje