Spremljali smo trinajsti dan ruske invazije na Ukrajino. Po poročanju medijev so bili ponoči zračni napadi vsaj v mestih Harkov, Ohtirka, Žitomir in Mikolajev. Rusija je zjutraj zatrdila, da je odprla pet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Černigova, Sumija, Mariupola in Harkova ter začasno prekinila ogenj. Ukrajinska stran je prvotno trdila, da so se dogovorili le za evakuacijo iz mesta Sumi, kasneje pa je potrdila tudi evakuacijo iz Mariupola. Po poročanju medijev je evakuacija v teku tudi iz mesta Irpin. Ukrajinske oblasti so kasneje sporočile, da naj bi ruske sile že tretjič napadle humanitarni koridor iz Mariupola, sabotirale pa naj bi tudi evakuacijo iz mesta Buča. Ameriški inštitut za preučevanje vojne je v ponedeljek napovedal, da bo v naslednjih 24 do 96 urah napaden Kijev. Pozno popoldne pa je ameriški predsednik Joe Biden sporočil, da ZDA uvaja prepoved uvoza ruske nafte, plina in vseh ruskih energentov. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

01.05 Rusija opozarja, da bo imel ameriški embargo na nafto globalne posledice

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je v torek kritiziralo prepoved uvoza ruskih energentov v ZDA in sporočilo, da bo imel ta ukrep globalne posledice. “Ameriške sankcije so že zdavnaj prekoračile vse politične in ekonomske razumne meje. Kot ponavadi ZDA niso pomislile, da so omejitve vedno meč z dvojnim rezilom,” je sporočilo veleposlaništvo in dodalo, da bo zavrnitev ruskih virov povzročila bistvena nihanja na globalnih energetskih trgih in negativno vplivala na podjetja in potrošnike na prvem mestu v ZDA.

23.36 Odziv ukrajinske strani na napoved odprtja humanitarnih koridorjev

Ukrajinske oborožene sile so se na napoved ruskega obrambnega ministrstva za prekinitev ognja in vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev iz več ukrajinskih mest tudi v sredo, odzvale z besedami, da težko zaupajo, kot so se izrazili, okupatorju. V telegramu so ukrajinske sile še sporočile, da bo ruska stran zahtevala, da se ukrajinska stran strinja o poteh koridorjev, času njihovega odprtja, prav tako pa naj bi ukrajinska stran o tem morala obvestiti predstavnike tujih veleposlaništev, Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje (OSCE) in Rdeči križ.

23.25 Rusija bo prepovedala izvoz nekaterih surovin

Ruski predsednik Putin je danes izdal ukaz o omejitvi oziroma prepovedi uvoza in izvoza nekaterih surovin. Kot razlog za to odločitev naj bi bil ”zagotavljanje varnosti Ruske federacije in nemotnega delovanja industrije”. Vlada se bo morala v naslednjih 48 urah tako odločiti o seznamu blaga in držav za katere bo ta prepoved veljala. Prepoved bo veljala do konca leta 2022, poroča CNN.

23.18 Konec luksuznih vozil in razkošnih ur za bogate Ruse

Proizvajalca luksuznih vozil Ferrari in Lamborghini sta sporočila, da do nadaljnega ne bosta proizvajala vozil za ruski trg. V Ferrariju so še obljubili, da bodo donirali milijon evrov za podporo prozadevanjem za pomoč ukrajinskim državljanom. Iz Lamborghinija pa so pozvali k hitremu koncu sovražnosti in vrnitvi k diplomaciji. Tudi največja švicarska blagovna znamka ur Rolex je napovedala prekinitev izvoza v Rusijo.

23.16 Prva dama in soproga premiera pozvali h končanju vojne v Ukrajini

Partnerka slovenskega predsednika države in prva dama Tanja Pečar in soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša sta se pridružili pobudi prve dame Poljske Agate Kornhauser-Duda, da ob mednarodnem dnevu žensk pozovejo ženske v Rusiji, naj se zavzamejo za mir. Več v članku Prva dama in soproga premiera pozvali h končanju vojne v Ukrajini.

23.11 Ruska centralna banka ustavila prodajo tujih valut 

V Rusiji je ustavljena prodaja tujih valut do 9. septembra, je danes sporočila ruska centralna banka. Razlog so gospodarske in finančne sankcije zahodnih držav proti Rusiji. Med 9. marcem in 9. septembrom “banke ne bodo smele prodajati tujih valut državljanom”, je zapisano v sporočilu ruske centralne banke, ki še dodaja, da bodo državljani v tega pol leta lahko vseeno zamenjevali tuje valute za rublje.

21.59 Svoje delovanje v Rusiji prekinila še Coca-Cola in Pepsi

Svoje poslovanje z Rusijo je prekinila še Coca-Cola zatem pa še PepsiCo. Za to potezo so se danes zvečer odločile še McDonalds, Starbucks in Pizza Hut.

21.50 Ganljiv zapis ukrajinske prve dame: Najbolj grozljive so otroške žrtve

Na trinajsti dan ruske invazije v Ukrajini je prvič spregovorila tudi prva dama Olena Zelenski. V dolgem in čustvenem zapisu se je spomnila otrok, ki so postali žrtev agresije. Več v prispevku Ganljiv zapis ukrajinske prve dame: Najbolj grozljive so otroške žrtve.

21.29 Izraelski premier v ločenih pogovorih z Zelenskim in Putinom

Izraelski premier Naftali Bennett se je v ločenih pogovorih slišal z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski se je v odzivu Bennettu zahvalil za mediacijske napore. Zapisal je, da sta govorila o načinih za končanje vojne.

Kremelj pa je po pogovoru sporočil, da sta Bennett in Putin razpravljala o različnih vidikih ruske vojaške operacije ter zaščiti Donbasa. Putin je delil tudi oceno tretjega kroga mirovnih pogajanj. Izrael pogovorov še ni komentiral.

21.28 Poslovne aktivnosti zaustavil tudi Starbucks

Potezi številnih podjetji, ki se umikajo iz Rusije, sledi tudi Starbucks. Kot so sporočili, bodo zaustavili vse poslovne aktivnosti v Rusiji, vključno s pošiljkami kave.

21.15 IAEA izgubila stik s Črnobilom

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je izgubila stik z jedrsko elektrarno v Črnobilu. Ruskie sile so po prevzemu mesta nehale posredovati podatke jedrski staži pri Združenih narodih. IAEA je objavila, da je bil prenos podatkov na daljavo, s katerim spremljajo zaščitne ukrepe v Črnobilu, izgubljen.

20.55 Rusija humanitarne koridorje iz ukrajinskih mest napovedala tudi za sredo

Rusko obrambno ministrstvo je za sredo znova napovedalo prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz več ukrajinskih mest, ki jih oblegajo ruske sile. Ukrajinska stran se na pobudo Moskve še ni odzvala.

“Od 10. ure po moskovskem času 9. marca Rusija razglaša ‘režim tišine’ in je pripravljena zagotoviti humanitarne koridorje,” je sporočil oddelek ruskega obrambnega ministrstva, pristojen za humanitarne operacije v Ukrajini. Moskva ponuja možnost vzpostavitve humanitarnih koridorjev iz mest Kijev, Černigiv, Sumi, Harkov in Mariupolj od 8. ure po srednjeevropskem času. Evakuacija je možna v druga ukrajinska mesta ali Rusijo.

20.52 Unilever, L’Oreal in Yum! Brands zaustavljajo sodelovanje z Rusijo

Britanski velikan Unilever, pod katerega med drugim spadajo Axe, Ben & Jerry’s, Dove in Knorr, je začasno ustavil izvoz ter uvoz svojih izdelkov v Rusijo. Ob tem so zaustavili tudi izdatke za medije in oglaševanje. Še naprej pa bodo dobavljali osnovne prehrambene izdelke in higienske izdelke, ki so izdelani v Rusiji. Nove naložbe je zaustavila tudi največja kozmetična družba na svetu L’Oreal, hkrati pa so zaprli tudi svoje trgovine v Rusiji. BBC poroča, da sta obe podjetji delovanje začasno zaustavili, da bi se osredotočili na varnost zaposlenih. Obljubili sta finančno pomoč.

Svoje naložbe in razvoj pa je začasno prekinilo tudi podjetje Yum! Brands, pod katerega sodita KFC in Pizza Hut.

20.40 Poljska pripravljena ZDA posoditi letala MIG-29

Poljska je pripravljena vsa svoja letala MIG-29 “takoj in brezplačno” poslati v oporoišče Ramstein v Nemčiji ter jih dati na razpolago ZDA. Od njih v zameno Poljska zahteva, da jim zagotovijo rabljena letala z ustreznimi operativnimi zmogljivostmi. Podoben ukrep zahtevajo tudi od drugih članic Nata, ki imajo letala MIG-29.

Potezo je podprl britanski premier Boris Johnson, a hkrati poudaril, da gre za suvereno odločitev Varšave. Njihov obrambni minister Ben Wallace namreč ocenjuje, da se bo Rusija odzvala s povračilnimi ukrepi. V Londonu so se z Johnsonom danes sestali premierji višegrajske skupine.

20.37 Evaukacija mesta Mariupol zopet ni bila mogoča

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je po poročanju BBC dejala, da evakuacija iz obleganega Mariupola zopet ni bila mogoča. Humanitarne razmere v mestu je označila za ‘katastrofo’. “Humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov, ki jih je ponudila Rusija in vodijo v rusko ali belorusko ozemlje, so nesprejemljivi,” je dejala. Dodala je še, da so danes iz Sumija evakuirali 5 tisoč civilistov.

20.27 McDonald’s v Rusiji začasno zapira svoja vrata

Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald’s začasno zapira svoje restavracije v Rusiji, je sporočil izvršni direktor Chris Kempczinski. V Rusiji imajo sicer 850 restavracij. “V Rusiji zaposlujemo 62 tisoč ljudi, ki so vložili srce in dušo v našo blagovno znamko. Sodelujemo s stotinami ruskih dobaviteljev in partnerjev, ki proizvajajo hrano za naše restavracije. Vendar ne moremo prezreti nepotrebnega človeškega trpljenja, ki se odvija v Ukrajini,” je ob tem dodal. Multinacionalke se v zadnjem tednu zaradi vojne v Ukrajini pospešeno umikajo z ruskega trga. Za potezo so se že odločile številne ameriške družbe.

20.04 Zelenski: Borili se bomo do konca

Ukrajinski predsednik Zelenski je nagovoril britanske poslance. Ti so ga pozdravili s stoječimi ovacijami, nato pa v popolni tišini prisluhnili njegovim pretresljivim besedam. Zelenski je v govoru, ki ga mediji že označujejo kot zgodovinskega, z besedami medvojnega premierja Winstona Churchilla zatrdil, da se bodo borili do konca.  “Ne bomo se predali in ne bomo izgubili. Borili se bomo do konca, na morju, v zraku. Še naprej se bomo borili za svojo zemljo, ne glede na ceno, v gozdovih, na poljih, na obalah, na ulicah,” je v virtualnem nagovoru spodnjemu domu britanskega parlamenta zatrdil Zelenski.

S tem je namenoma oživil Churchillov znan nagovor poslancem junija 1940, potem ko so se morale britanske sile pred nacisti umakniti iz Francije. Boj Ukrajine proti Rusiji je primerjal z britanskim bojem proti nacistični Nemčiji: “Niste hoteli izgubiti svoje države, ko so vam jo hoteli vzeti nacisti (…) In morali ste se boriti za Britanijo.” Poslancem je dejal, da jih nagovarja “kot državljan, kot predsednik velike države s sanjami”. Ukrajince je označil kot velike junake, ki jih obstreljevanje ni zlomilo.

Poleg Churchilla je Zelenski citiral še enega velikega Britanca, Shakespearja, ko je med drugim dejal, da se je Ukrajina odločila “biti”. “Vprašanje za nas zdaj je, biti ali ne biti (…) Zdaj vam lahko dam dokončen odgovor; to je da, biti.” Znova se je tudi Zahodu zahvalil za dosedanje in pozval k še več sankcijam proti Rusiji. A kot je nadaljeval, te niso dovolj, ampak bi bilo treba tudi uveljaviti območje prepovedi preletov nad Ukrajino. Pozdravil je odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da uvede preiskavo proti Rusiji zaradi vojnih zločinov, saj mu daje upanje, da bodo ruski agresorji čutili posledice svojih dejanj. A tudi to po njegovem prepričanju ni dovolj.

19.01 Ambiciozen cilj evropske komisije

Evropska komisija je objavila ambiciozen cilj, da namerava predvsem s povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih držav že do konca leta za dve tretjini zmanjšati uvoz plina iz Rusije. Glede na zasedenost LNG terminalov po Evropi pa se poraja vprašanje o izvedljivosti načrtov. Več o tem v članku Tako bi Evropa “razorožila” Putina.

18.52 Združeno kraljevstvo s postopnim ukinjanjem ruske nafte

Združeno kraljestvo bo do konca leta postopoma ustavilo uvoz ruske nafte v državo, je danes sporočil britanski minister za gospodarstvo in energetiko Kwasi Kwarteng. “Združeno kraljestvo bo do konca leta 2022 ustavilo uvoz ruske nafte in naftnih derivatov,” je pojasnil Kwarteng. “To prehodno obdobje bo trgu, podjetjem in dobavnim verigam omogočilo več kot dovolj časa, da nadomestijo ruski uvoz, ki predstavlja osem odstotkov britanskega povpraševanja,” je še dodal.

Podjetja je pozval, naj to leto izkoristijo za prehod brez težav, tako da uporabniki tega ne bodo občutili. Vlada bo ustanovila tudi posebno delovno skupino, v okviru katere bodo skupaj s podjetji iskali alternativne možnosti, je še pojasnil Kwarteng. Ob tem se bodo skušali z drugimi dobavitelji nafte dogovoriti za dodatne dobave. Poudaril je, da so dobavitelji, kot so ZDA, Nizozemska in zalivske države, zanesljivi partnerji. Ta ukrep ne velja za ruski zemeljski plin, od katerega Združeno kraljestvo ni odvisno. Vendar pa gospodarski minister preučuje tudi možnosti za prekinitev dobav plina, je sporočil.

18.44 Zaradi invazije 61 ukrajinskih bolnišnic neoperativnih 

”Zaradi agresije 61 bolnišnic ne deluje,” je po poročanju Reutersa povedal ukrajinski zdravstveni minister Viktor Liaško. Kot je še povedal, zaradi pomanjkanja humanitarnih koridorjev ni mogoče dostaviti kritičnih zalog medicinske opreme.

18.40 Nas bo v Sloveniji zeblo, če se EU odreče ruskemu plinu?

Najbolj učinkovito sredstvo, ki bi ustavilo vojno, je prepoved uvoza ruske nafte in plina, je danes povedal obrambni minister Matej Tonin. To so danes storile ZDA. O podobnih ukrepih se pogovarjajo tudi evropski voditelji, toda Evropa je od ruskih energentov odvisna veliko bolj kot ZDA. Več kot tri četrtine plina, ki ga porabimo v Sloveniji, prihaja iz Rusije. Si lahko privoščimo embargo, ne da bi nas zeblo? Več o tem v članku Nas bo v Sloveniji zeblo, če se EU odreče ruskemu plinu?

17.27 ZDA uvaja prepoved uvoza ruskih energentov

Ameriški predsednik Joe Biden je danes naznanil nove sankcije zoper Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. Kot je dejal, ZDA uvaja prepoved uvoza ruske nafte, plina in vseh ruskih energentov v ZDA. “S tem bomo Američani zadali še en močan udarec Putinovemu vojnemu stroju,” je dodal in poudaril, da ZDA ne bodo subvencionirale Putinove vojne. ZDA so se sicer za ta korak odločile enostransko, brez evropskih zaveznikov, zaradi nesoglasja med evropskimi državami o tem, ali naj prepovedo uvoz ruskih energentov. “Doma proizvedemo več nafte kot cela Evropa skupaj in si ta ukrep kot neto izvoznica nafte lahko privoščimo,” je poudaril. Več o tem v članku Biden: ZDA z novimi sankcijami cilja na glavno žilo ruskega gospodarstva.

17.05 Bruselj z načrtom za zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca leta

Evropska komisija je danes v odziv na vojno v Ukrajini predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije, ki predvideva zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca tega leta. “To je zelo težko, a mogoče,” je ob predstavitvi načrta poudaril izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans. Načrt sicer predvideva odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030, vključuje niz ukrepov v odziv na rastoče cene energije ter zaščito potrošnikov in podjetij ter ukrepe za zagotovitev zadostnih zalog plina za naslednje zime.

Vojna ruskega predsednika v Ukrajini potrjuje nujnost pospešitve prehoda k čisti energiji, je poudaril Timmermans. Odgovor je diverzifikacija dobave plina s krepitvijo uvoza utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji. Z ukrepi, ki jih predvideva današnji načrt, pa bi lahko po navedbah komisije porabo postopno zmanjšali za najmanj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki jo je unija v lanskem letu uvozila iz Rusije.

16.49 Kako poteka evakuacija civilistov?

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ruska vojska v humanitarnem koridirju od Zaporožja do Mariupola ni dovolila otrokom, ženskam in starejšim ljudem zapustiti mesta. “Ruske sile obstreljujejo humanitarni koridor od Zaporožja do Mariupola, naših osem tovornjakov in 30 avtobusov pa je pripravljenih za dostavo humanitarne pomoči v Mariupol in evakuacijo civilistov v Zaporožje,” je dodalo ministrstvo. Kijev je prav tako sporočil, da je razminiral 250-kilometrsko pot do Zaporožja, da bi s tem omogočil evakuacijo približno 450.000 ljudi, ki živijo v Mariupolu. Mariupol sicer že več dni oblegajo pripadniki ruske vojske

Uspešno pa poteka evakuacija iz mesta Sumi, ki je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. V zračnih napadih le nekaj ur pred začetkom evakuacije je bilo ubitih več kot 21 ljudi, je v izjavi objavljeni na Facebooku povedal vodja regionalne uprave mesta Dmitri Živicki. Poltava, v katero so namenjeni prebivalci mesta Sumi, je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana.

Tudi evakuacija iz mesta Irpin v Kijev je trenutno v teku, je sporočila ukrajinska agencija za civilno zaščito. Po podatkih oblasti je bilo iz mesta doslej na varno pripeljanih približno 3.000 ljudi. V okolici Irpina, približno 25 kilometrov severozahodno od ukrajinske prestolnice, že več dni potekajo hudi spopadi. Ruska vojska pa trenutno zaseda del mesta, ki je imelo v času miru približno 45.000 prebivalcev.

16.37 Stoltenberg: V Ukrajini so potrebni pravi humanitarni koridorji

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je med današnjim obiskom v Latviji zavzel za vzpostavitev “pravih humanitarnih koridorjev” v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je ciljanje civilistov vojni zločin. “Potrebujemo prave humanitarne koridorje, ki so v celoti upoštevani,” je na skupni novinarski konferenci z latvijskim predsednikom Egilsom Levitsom povedal Stoltenberg. Poudaril je, da so poročila o streljanju na civiliste med evakuacijo zanesljiva in da je ciljanje civilistov vojni zločin, so zapisali na spletni strani Nata. Generalni sekretar Nata je obenem pohvalil pomoč članic zavezništva Ukrajini, uvajanje sankcij proti Rusiji in krepitev Natove prisotnosti v vzhodnih članicah. S tem po njegovih besedah pošiljajo jasno sporočilo, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja.

16.36 Zorčič in ukrajinski veleposlanik poudarila pomen podpore Ukrajini

Predsednik DZ Igor Zorčič je danes sprejel ukrajinskega veleposlanika Mihajla Brodoviča. Pogovarjala sta se o trenutni situaciji v Ukrajini in predlogu deklaracije o razmerah v Ukrajini, ki jo bo DZ obravnaval v sredo. Brodovič se je ob tem še enkrat iskreno zahvalil Sloveniji za izkazano podporo in pomoč. “Ugotovila sva, da je poleg vse ostale pomoči, ki jo Slovenija nudi Ukrajini v tem trenutku, izjemnega pomena tudi to, da DZ kot vrhovno predstavniško telo poda močno sporočilo podpore Ukrajini in izrazi obsodbo vojaške agresije s strani Ruske federacije,” je dejal Zorčič. “Z veleposlanikom sva se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja obeh parlamentov,” je dodal. Državni zbor bo namreč kmalu organiziral konferenco predsednikov parlamentov EU in kandidatk za vstop v unijo, na katero je Zorčič danes povabil tudi predsednika ukrajinskega parlamenta.

16.30 Nemčija in Španija uvedli preiskavo proti Rusiji

Nemški in španski tožilci so danes sporočili, da uvajajo preiskavo zaradi suma kršenja mednarodnega prava v okviru ruske invazije na Ukrajino. V Nemčiji naj bi že zbrali konkretne namige glede vojnih zločinov. V Španiji pa želijo določiti kaznivo naravo ruske invazije. Nemški pravosodni minister Marco Buschmann je danes za časnik Passauer Neuen Presse potrdil, da so uvedli t. i. strukturni preiskovalni postopek, pri katerem gre predvsem za čim širše zbiranje dokazov brez konkretnih obtožencev. Zbrane informacije naj bi kasneje služile temu, da bi se lahko posameznike kazensko preganjalo. Nemško tožilstvo naj bi že imeli več konkretnih namigov glede vojnih zločinov. Preiskovalci pa se bojijo, da bi lahko sledili še drugi zločini.

Podobno preiskavo uvaja špansko tožilstvo zaradi suma resnih kršitev mednarodnega prava s strani Rusije v Ukrajini. Cilj je določiti kaznivo naravo ruske invazije, so sporočili v izjavi. “Agresija, ki jo je utrpel suveren narod Ukrajine, ni upravičeno dejanje vojne v okviru mednarodnih pravil,” so zapisali. Kot so dodali, gre pri invaziji za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Tako Nemčija kot Španija sta izkoristili možnost pregona hujših zločinov, storjenih v tujini v okviru univerzalne jurisdikcije. Ta omogoča državam, da sodno preganjajo ljudi za hujše zločine, kot so vojni zločini in genocid, tudi če so jih storili v drugi državi.

15.51 Slovenija bo do petka aktivirala zakon o začasni zaščiti beguncev

Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo sklep, s katerim bodo vladi predlagali aktiviranje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, je povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Zakon bo aktiviran najkasneje do petka. Notranji ministri EU so v začetku marca namreč dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje, dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene pomoči. Slovenija že ima zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, za njegovo aktivacijo pa mora vlada sprejeti poseben sklep.

Mehanizem o začasni zaščiti razseljenih oseb se aktivira, ko pride do množičnega vstopa ljudi v državo, zaradi česar obstaja skrb, da azilni sistem ne bi zmogel dovolj hitro obravnavati vseh prošenj. Sklep o aktivaciji direktive o začasni zaščiti je bil prejšnji petek objavljen v Uradnem listu EU, zdaj bo zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb aktivirala tudi Slovenija, je napovedal minister. “Na ministrstvu za notranje zadeve zaključujemo pripravo vladnega gradiva, na podlagi katerega bo tudi v Sloveniji aktiviran zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb,” je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo zakon aktiviran kar najhitreje, najkasneje do petka, je poudaril.

Na vprašanje, kaj se z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb spreminja za begunce iz Ukrajine, je Hojs pojasnil, da bodo postopki zaščite poslej tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito. Po ministrovih podatkih je za mednarodno zaščito v Sloveniji doslej zaprosilo nekaj več kot 300 beguncev iz Ukrajine, približno toliko pa jih vsak dan sicer tudi potuje skozi Slovenijo. Skupaj je od začetka vojne v Ukrajini doslej skozi Slovenijo potovalo 2.800 beguncev, njihov cilj so povečini zahodnoevropske države, je poudaril minister. Ob tem je napovedal tudi vzpostavitev informacijskega sistema za registracijo beguncev iz Ukrajine, “da se bo vedelo, kje je kdo nastanjen, ali so še v Sloveniji”, je poudaril.

Ali na ravni EU že potekajo morebitni dogovori o selitvi beguncev med državami, je minister poudaril, da takšnega dogovora prejšnji teden še ni bilo, Poljska je namreč napovedala, da bo pritisk beguncev zdržala sama. “Če bi se pritisk beguncev še stopnjeval, pa je Slovenija jasno povedala, da smo pripravljeni sprejeti kar precejšnje število beguncev,” je poudaril. Slovenija po ministrovih pojasnilih lahko zagotovi nastanitve za od 20.000 do 30.000 beguncev, skupaj pa jih lahko oskrbimo približno 200.000. V tem hipu je sicer na voljo precej manj nastanitev, od 1.000 do 2.000, je ocenil minister.

V zbirnem centru v Logatcu je po Hojsovih navedbah trenutno nastanjenih nekaj več kot 80 beguncev iz Ukrajine, sicer pa na ministrstvu za notranje zadeve intenzivno iščejo nove nastanitve, kamor bi lahko nastanili begunce. Kot je pojasnil, je ministrstvo za notranje zadeve dalo na razpolago nastanitvene objekte na Debelem Rtiču, o čemer so že obvestili župana Ankarana, v prihodnjih dneh pa si bodo ogledali še nekaj lokacij, med drugim v Murski Soboti. Po podatkih ministra za obrambo Mateja Tonina je v zasebnih nastanitvah, pri znancih in sorodnikih, prijavljenih 2.500 ukrajinskih beguncev.

15.34 Od začetka ruske invazije ubitih najmanj 474 civilistov

Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov (ZN) za človekove pravice, je bilo od začetka ruske invazije 24. februarja v Ukrajini ubitih najmanj 474 civilistov, vključno 29 otrok. V spopadih je bilo ranjenih še 861 ljudi. Skupno število civilnih žrtev se je povzpelo na 1.335. Realna številka je verjetno precej višja, saj v to statistiko še niso vključene žrtve iz mesta Volnovaha, Mariupol in Izjum. V separatističnih regijah Doneck in Lugansk, so danes po podatkih ZN zabeležili 545 žrtev – 96 smrti in 449 ranjenih, poroča CNN.

15.17 Župan Harkova: Premagali bomo ruske sile

Župan Harkova Igor Terehov je izrazil prepričanje, da bo mesto premagalo ruske sile. Pod nenehnim bombandiranjem se drugo največje ukrajinsko mesto še naprej upira, je dejal za CNN. “Kljub obstreljevanju in zračnih napadih, ki so pustili mesto opustošeno, še ni padlo v roke Rusov in bo ‘vzdržalo’ zahvaljujoč ukrajinskim vojakom,” je še povedal.

15.15 Bolgarija si ne more privoščiti blokade ruske nafte

Bolgarija si ne more privoščiti prepovedi uvoza ruskega plina in nafte v okviru sankcij proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino, je danes posvaril bolgarski premier Kiril Petkov. Bolgarija iz Rusije uvozi 77 odstotkov plina, njena edina naftna rafinerija pa je v lasti ruskega Lukoila. “V celoti podpiramo obstoječe sankcije (proti Rusiji). Sodelujemo z EU, da imajo te sankcije največji učinek, vendar tisto, česar si ne moremo privoščiti, je ustavitev uvoza nafte in ustavitev uvoza plina,” je Petkov dejal novinarjem ob robu zasedanja bolgarskega parlamenta.

Prepričan je, da bi se Bolgarija soočila z velikim izzivom, če bi se EU odločila prepovedati ruski plin in nafto. “Dokler nimamo prave diverzifikacije, smo zelo odvisni,” je dodal. Bolgarija se je s tem pridružila Nemčiji in Nizozemski, ki sta v ponedeljek posvarili pred vseevropsko prepovedjo uvoza ruskih energentov, saj je povezava precej odvisna od njih. Voditelji EU se bodo predvidoma na vrhu v četrtek skušali dogovoriti o zmanjšanju energetske odvisnosti.

14.53 Biden naj bi napovedal prepoved uvoza ruske nafte, zemeljskega plina in premoga 

Ameriški predsednik Joe Biden naj bi danes prepovedal uvoz ruske nafte, zemeljskega plina in premoga, so sporočili viri blizu predsednika. ZDA bo to odločitev sprejel enostransko, brez evropskih zaveznikov, zaradi nesoglasja evropskih držav o prepovedi uvoza ruskih energentov. Ob predvidoma 16.45 naj bi Biden sporočil končno odločitev, poroča CNN.

14.05 Rusija po trditvah Kijeva ne spoštuje prekinitve ognja za evakuacijo civilistov

Ukrajinske oblasti so danes obtožile Rusijo, da v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupola ne spoštujejo prekinitve ognja za evakuacijo civilistov. Takšna dejanja Rusije so označile za genocid. Tudi humanitarne organizacije ugotavljajo, da državi nista vzpostavili ustreznih pogojev za evakuacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes ponudil pomoč pri umiku civilistov, je dejal njihov tiskovni predstavnik Ewan Watson in pri tem poudaril, da si obupno prizadevajo olajšati dialog med državama.

14.00 Navalni Ruse poziva k nadaljevanju protivojnih protestov

Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes sodržavljane pozval k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino. Protesti se sicer nadaljujejo kljub številnim aretacijam protestnikov in zagroženim visokim kaznim.

13.50 Ruske sile naj bi ovirale evakuacijo tudi iz mesta Buča

Vodja kijevske regionalne uprave Oleksij Kuleba pravi, da ruske sile sabotirajo tudi evakuacijo iz predmestja Kijeva Buča, poroča BBC. “Okrožje se pripravlja na množično evakuacijo ljudi in oskrbo humanitarne pomoči. Za to je potrebno premirje,” je dejal Kuleba, a potrdil, da so prebivalci Ukrajine v zadnjih 24 urah lahko zapustili bližnje mesto Irpin.

13.40 Blinken Evropo pozval, naj se znebi odvisnosti od ruske energije

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je po poročanju CNN Evropo pozval, naj prekine svojo odvisnost od ruske energije. Po njegovih besedah je za evropske države nujno, da se prenehajo zanašati na rusko energijo, zlasti ker se ukrajinska vojna nadaljuje, da bi zagotovile, da “široko dostopna” oskrbo, še poroča CNN.

13.20 Do sedaj v Ukrajini umrlo vsaj 406 civilistov, navaja ZN

Združeni narodi (ZN) navajajo, da so spopadi v Ukrajini do sedaj terjali vsaj 1.207 civilnih žrtev, poroča BBC. V številko je všetih 406 mrtvih civilistov ter 801 ranjen civilist. “Vendar bodo številke verjetno še višje,” je dejala Liz Throssell, tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice, kot poroča BBC. Večina poškodb je posledica “zračnih napadov in eksplozivnega orožja”, pravijo ZN, v mestih po Ukrajini pa je uničenih “na stotine stanovanjskih zgradb”. V spopadih naj bi umrl tudi en novinar, dodaja BBC.

13.10 Zelenski pripravljen na dialog z Rusijo o statusu Krima, Donecka in Luganska

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je pripravljen na dialog z Rusijo o statusu polotoka Krim in regij Doneck ter Lugansk. Kot pravi, pa ne pristaja na kapitulacijo.

12.55 Kitajski predsednik pozval k mirovnim pogajanjem 

Kitajski predsednik Xi Jinping je med virtualnim srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzom razmere v Ukrajini označil za zaskrbljujoče in pozval k “največji zadržanosti”, poroča BBC. Dejal je, da mora biti prednostna naloga preprečiti, da bi razmere v Ukrajini ušle izpod nadzora in dejal, da bi morale Kitajska, Francija in Nemčija skupaj podpreti mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, še poroča BBC.

12.45 Shell bo prenehal kupovati rusko nafto

Naftni velikan Shell pravi, da mu je žal, ker je prejšnji teden kupil pošiljko ruske nafte po nizkih cenah, poroča BBC. Podjetje pravi, da bo nemudoma ustavilo vse nakupe ruske surove nafte in zaprlo svoje bencinske servise in operacije z letalskim gorivom ter in mazivi v Rusiji. Pravijo, da bo umik podjetja iz drugih združenj z Rusijo izveden “postopno, v skladu z novimi vladnimi smernicami”, še poroča BBC. Prvi mož družbe Ben van Beurden je dodal, da se zavedajo, da njihova odločitev preteklega tedna ni bila prava, zato se je v imenu podjetja opravičil. Da je prenehanje poslovanja z ruskimi ogljikovodiki prava odločitev, je že v ponedeljek dejal britanski premier Boris Johnson, ki pa je pri tem vseeno pozval k postopnemu pristopu.

O prepovedi uvoza ruske nafte kot del sankcij proti Moskvi zaradi njenega napada na Ukrajino naj bi se pogovarjale tudi ZDA in evropski voditelji, vendar pa nekatere države pri tem opozarjajo na previdnost. Shell je bil pretekli teden deležen številnih kritik, potem ko je kupil rusko pošiljko nafte po močno znižani ceni kljub mednarodnim sankcijam proti državi zaradi napada na Ukrajino. Spletna stran Bloomberg pa je poročala, da britanski energetski velikan BP ne bo podpisal nove pogodbe za nakup ruske nafte in plina. Edina izjema za nakup naj bi bila ogroženost energetskih zalog za kupce. Bodo pa ogljikovodike še naprej kupovali po obstoječi pogodbi.

12.30 Ukrajina pravi, da ruske sile napadajo humanitarni koridor iz Mariupola

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo sporoča, da ruske sile napadajo humanitarni koridor v bližini Mariupola, poroča NEXTA. Tudi ukrajinski mediji poročajo, da je propadel še tretji poskus evakuacije iz Mariupola. Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je dejal, da ruske sile napadajo humanitarni koridor med Mariupolom in Zaporožjem, poroča BBC. Dodal je, da je na poti osem tovornjakov in 30 avtobusov, katerih namen je dostava humanitarne pomoči in evakuacija civilistov v Zaporožje. V Mariupolu naj bi bilo okrog 300 tisoč civilistov.

12.20 V sinočnjem zračnem napadu na Sumi umrlo 21 ljudi

V zračnem napadu na mesto Sumi na vzhodu Ukrajine je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 21 ljudi, od tega dva otroka. Eno žensko so iz ruševin potegnili živo. V spopadih z rusko vojsko so po trditvah lokalnih oblasti padli tudi najmanj štirje ukrajinski vojaki. Iz Sumija sicer poteka evakuacija civilistov, poroča NEXTA.

Residents of #Sumy told how the evacuation is going:

"Evacuation is happening along the corridor to #Poltava. There were students from #India, #China and other countries in the first convoys."

Moscow also offers people to go towards #Russia. But only a few choose this route. pic.twitter.com/riQNDvOxAl

— NEXTA (@nexta_tv) March 8, 2022

12.00 Evakuacija naj bi stekla tudi iz Mariupola

Med Mariupolom in Zaporožjem je bil odprt drugi humanitarni koridor, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, poroča NEXTA. V mesto naj bi bilo napotenih 30 avtobusov zua evakuacijo civilistov, poroča Guardian.

11.50 Ukrajinski begunci še naprej prihajajo na Poljsko in Češko

Od začetka ruskega napada na Ukrajino pred 13 dnevi se je na Poljsko zateklo 1,2 milijona beguncev. Število ukrajinskih beguncev se povečuje tudi na Češkem. Združeni narodi sicer ocenjujejo, da bi lahko “danes ali jutri” bilo na begu že dva milijona Ukrajincev.

11.40 WHO opozarja na hude težave pri zdravstveni oskrbi v Ukrajini

Zdravstveni sistem v Ukrajini je od začetka ruske agresije pod hudim pritiskom, je danes dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. Povedal je, da je bilo napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, soočajo se s pomanjkanjem zdravil in opreme, tudi kisika.

11.15 Ukrajina pravi, da je od začetka invazije umrlo 12 tisoč pripadnikov ruskega osebja

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je bil od začetka invazije ubitih 12 tisoč pripadnikov ruskega osebja, poroča Guardian. Ruske sile naj bi doslej izgubile tudi 48 letal, 80 helikopterjev, 303 tanke, 1036 oboroženih vozil, 120 topniških kosov in 27 protiletalskih sistemov, še poroča Guardian.

11.00 Gazprom: Dobave plina skozi Ukrajino še vedno na visoki ravni

Dobave ruskega plina skozi Ukrajino še naprej potekajo na visokih ravneh, je po pisanju ruske agencije Interfax, ki jo povzema nemška dpa, danes povedal tiskovni predstavnik ruskega energetskega velikana Gazprom Sergej Kuprijanov. Dodal je, da so evropski kupci od začetka zahodnih sankcij proti Rusiji svoja naročila še okrepili.

10.50 Iz Ukrajine prebegnilo dva milijona beguncev

Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je na Twitterju zapisal, da je iz Ukrajine do danes prebegnilo dva milijona beguncev.

Today the outflow of refugees from Ukraine reaches two million people.

Two million.

— Filippo Grandi (@FilippoGrandi) March 8, 2022

10.45 Analitiki napovedujejo velik napad na Kijev v naslednjih dneh

Glede na analizo ameriškega inštituta za preučevanje vojne, ki je bila objavljena v ponedeljek, se pripravlja velik napad na ukrajinsko prestolnico Kijev v naslednjih 24 do 96 urah, poroča Guardian. Inštitut je zapisal, da se “ruske sile koncentrirajo na vzhodnem, severozahodnem in zahodnem obrobju Kijeva za napad na prestolnico”, dodaja Guardian. Inštitut navaja, da ruske sile v zadnjem času sicer niso veliko napredovale, a da v tem času “dobavljajo zaloge in okrepitve ter izvajajo topniške, zračne in raketne napade, da bi oslabile obrambo in ustrahovale branilce pred takšnim napadom”. To bi lahko pomenilo začetek kritičnega trenutka v vojni, pišejo analitki iz omenjenega inštituta.

Tudi profesor z Inštituta za mednarodne odnose Maksim Kamenjeckij je za N1 Hrvaška potrdil, da se v okolici Kijeva nekaj zagotovo pripravlja. “Mesto so zapustili vsi, ki so želeli biti varni, ostali pa so tisti, ki imajo željo braniti svoje mesto. Mislim, da sovražnika čaka veliko neprijetno presenečenje,” je dejal. Dodal je, da so ukrajinske sile pred kratkim udarile po nadzornih centrih ruske vojske v Ukrajini, kar dokazujejo izgube med generali. “Kijev je pripravljen na obrambo, tukaj so tudi drugi ljudje in sile, ki lahko ponudijo odpor brez obotavljanja,” je dodal.

10.40 Civiliste naj bi iz mesta Irpin evakuirali v Kijev

Po poročanju medijev je v teku tudi evakuacija iz Irpina. Vodja regije Oleksij Kuleba pravi, da civiliste evakuirajo preko vasi Romanivka v prestolnico Kijev. Do 9.30 naj bi evakuirali 150 civilistov, poroča BBC. Tudi iz mesta Sumi naj bi evakuirali več kot 150 civilistov (domačinov in tujih študentov), poroča tiskovna agencija Reuters.

10.35 Bivši ukrajinski predsednik Janukovič poziva Zelenskega k predaji

Bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes trenutnega predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega pozval, naj se preda v vojni proti Rusiji. Pozval ga je še, naj sklene mirovni dogovor za vsako ceno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Vi osebno ste zavezani, da končate prelivanje krvi in za vsako ceno sklenete mirovni dogovor,” je Janukovič sporočil v izjavi, ki jo je objavila ruska tiskovna agencija Ria Novosti.

10.30 Ukrajinska vojna je cene žit pognala v nebo. “Posadite si vrt, nabavite kokoši”

Vojna v Ukrajini in sankcioniranje Rusije bosta pomembno vplivala na svetovni prehranski trg. Državi med drugim pridelata tretjino vse pšenice in polovico sončničnega olja. V Sloveniji imamo zalog do letošnje žetve dovolj, zagotavljajo pristojni. Toda tudi če hrane ne bo primanjkovalo, bo ta zagotovo še dražja. Edina rešitev je samooskrba, tako na ravni države, kot posameznika. Preberite več.

10.25 Ukrajina trdi, da so se dogovorili le za humanitarni koridor iz mesta Sumi

“Za nobene druge poti se nismo dogovorili,” je po poročanju CNN dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. “Rusijo pozivamo, naj se za te poti dogovori nemudoma in na njih zagotovi stabilno premirje,” je dodala, kot poroča CNN. Po njenih besedah ukrajinska stran upa, da bodo temu koridorju sledili tudi drugi.

10.20 Rusija med obstreljevanjem Irpina kršila zakon

Analiza organizacije Human Rights Watch (HRW) je pokazala, da je Rusija med nedeljskim obstreljevanjem mesta Irpin kršila zakone, poroča BBC. “Ponavljajoča se narava napadov, v katerih je po mnenju vlade umrlo najmanj osem civilistov, kaže na to, da so ruske sile kršile svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu, da ne izvajajo neselektivnih ali nesorazmernih napadov, ki škodijo civilistom, in niso sprejele vseh izvedljivih ukrepov, da bi se izognili žrtvam med civilisti,” so zapisali v poročilu.

10.15 Mati dečka, ki je sam prebegnil iz Ukrajine: Na vlak sem ga dala iz obupa

Po tem, ko je srca javnosti ogrel 11-letni deček, ki je sam prepotoval iz Ukrajine v Slovaško, se je oglasila njegova mati Julia Piseckaja. Pravi, da je dečka dala na vlak iz obupa, sama pa ni mogla z njim, saj je morala ostati v Ukrajini, kjer skrbi za svojo invalidno mater. Preberite tukaj.

10.05 Iz Kijeva evakuiranih 150 civilistov

Neimenovani ukrajinski uradnik, ki ga navaja tiskovna agencija Reuters, trdi, da je v teku evakuacija iz Irpina. Iz Kijeva naj bi se do 9.30 evakuiralo več kot 150 civilistov, poroča Reuters. Iz Harkova naj bi se skupno evakuiralo 600 tisoč civilistov, poroča NEXTA. Ukrajinske oblasti trdijo, da so ruske sile obstreljevale evakuacijski avtobus in številne vasi v okolici Kijeva, ranjene naj bi bile tri osebe, poroča NEXTA.

10.00 V Mariupolu naj bi bili brez elektrike in vode

V Mariupolu ob Azovskem morju naj bi bilo okoli dvesto tisoč ljudi, prekinjene so dobave elektrike in vode. Po podatkih Mednarodnega Rdečega križa naj bi bile poti iz mesta minirane.

9.40 Ukrajinska vlada pravi, da bodo državljani z območij, kjer so najhujši boji, dobili finančno odškodnino

Ukrajinska služba za posebne komunikacije in varstvo informacij je dejala, da bodo ukrajinski državljani z območij države, kjer so potekali najhujši boji, prejeli finančno odškodnino, poroča Guardian. Kot dodaja medij, naj bi vsi zaposleni ali samostojni podjetniki imeli pravico do skoraj 200 evrov odškodnine.

9.30 Evakuacija iz mesta Sumi do mesta Poltava

Znanih je več informacij o humanitarnem koridorju iz mesta Sumi, ki naj bi ga ruske sile v preteklih dneh delno obkolile. Kolona z evakuiranimi naj bi potovala proti jugu do ukrajinskega mesta Poltava. Pred tem je Moskva predlagala evakuacijo Ukrajincev v Rusijo, vendar je Ukrajina to zavrnila kot manipulacijo in propagando, ki bo ogrozila življenja ljudi, poroča Guardian. Ukrajinska stran je ruske oblasti pozvala, naj spoštujejo dogovor o premirju. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk pravi, da načrtujejo tudi evakuacijo mednarodnih študentov iz Indije, Kitajske in drugih držav, še dodaja Guardian. Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je Rusijo pozvalo, naj spoštuje dogovor o prekinitvi ognja.

A humanitarian corridor to evacuate civilians, including foreign students, from Sumy to Poltava has been agreed today. We call on Russia to uphold its ceasefire commitment, to refrain from activities that endanger the lives of people and to allow the delivery of humanitarian aid. pic.twitter.com/W6ArLPKtBq

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) March 8, 2022

Green corridor from Sumy to Poltava. Keep an eye. More attention, less chances it will be shelled. pic.twitter.com/6zSyj5cdD5

— Nataliya Gumenyuk (@ngumenyuk) March 8, 2022

9.10 Rusija naj bi odprla humanitarne koridorje iz Kijeva, Černigova, Sumija, Harkova in Mariupola

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je skladno z napovedmi odprlo humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Černigova, Sumija, Harkova in Mariupola, poroča Reuters, ki se nanaša na rusko tiskovno agencijo Interfax. Rusko ministrstvo dodaja, da ruske sile v tem času ne izvajajo vojaških napadov oziroma upoštevajo tako imenovani “tihi režim” od 7. ure po lokalnem času. Ruske sile so se v pismu Mednarodnemu Rdečemu križu zavezale, da bodo od 9. do 21. ure spoštovale prekinitev ognja, je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, ki pa je dodala, da imajo informacije, da ruska stran zaveze ne bo spoštovala. Kijev je zahteval tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola in Volnovahe, je še povedala Vereščuk po navedbah AFP.

8.25 Odprl se bo humanitarni koridor iz mesta Sumi

Ukrajinska podpredsednica vlade Irina Vereščuk je potrdila, da se bo ob 8. uri po lokalnem času (kar je ob 9. uri pri nas) odprl humanitarni koridor iz mesta Sumi. Civilisti naj bi mesto začeli zapuščati z avtobusi, kam pa jih bodo peljali, za zdaj še ni znano, poroča Guardian, ki se nanaša na tiskovno agencijo Reuters.

8.05 Tudi Japonska zaostruje sankcije proti Rusiji in Belorusiji

Japonska je danes objavila nov sveženj sankcij proti Rusiji in Belorusiji zaradi napada na Ukrajino. Obnovila je tudi spor z Rusijo okoli Kurilskih otokov. Po navedbah japonskega finančnega ministrstva bodo zamrznili premoženje 20 ruskih predstavnikov, med katerimi so tudi ljudje iz najožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina ter vodilni v ruskih podjetjih, ki sodelujejo z vlado. Sankcije bodo prizadele tudi 12 predstavnikov Belorusije, poroča britanski BBC. Japonska je poleg tega uvedla prepoved izvoza opreme za rafiniranje nafte v Rusijo ter izvoza izdelkov, ki se lahko uporabljajo tudi v vojaške namene, v Belorusijo. Medtem je Tokio obnovil tudi spor z Moskvo okoli južnih Kurilskih otokov. Zunanji minister Jošimasa Hajaši je danes dejal, da so štirje otoki sestavni del Japonske. Japonska se tako v zvezi z otoki vrača k uporabi besednjaka, ki se mu je prejšnji premier Šinzo Abe deset let izogibal v upanju, da bo z Moskvo dosegel dogovor glede otokov, dodaja dpa.

7.50 V mestu Žitomir pogasili požar v skladišču nafte

V mestu Žitomir zahodno od Kijeva so zjutraj pogasili požar v skladišču nafte, poroča BBC.

7.45 Nočno bombardiranje tudi v mestih Harkov, Ohtirka, Žitomir in Mikolajev

Po informacijah medija NEXTA sta bili ponoči ob mestu Sumi bombardirani tudi mesti Harkov in Ohtirka. Videoposnetki prikazujejo posledice zračnih napadov. V Mikolajevu je izbruhnilo več požarov v stanovanjskih območjih. V zračnem napadu naj bi bili ubiti štirje civilisti, pet pa naj bi jih rešili iz ruševin, poroča BBC. V Harkovu je po ruskem obstreljevanju zagorelo devet nadstropij in 27 stanovanjskih enot, v požaru, ki so ga gasili več kot štiri ure, naj bi umrli vsaj štirje ljudje, poroča BBC.

In #Kharkiv, four people died during the night bombardments. Their bodies were found under the rubble. pic.twitter.com/fgKpvYnjzk

— NEXTA (@nexta_tv) March 8, 2022

pic.twitter.com/LSi4wBxaXB

— NEXTA (@nexta_tv) March 8, 2022

7.35 Škode v Ukrajini po grobi oceni za več kot devet milijard evrov

Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal za današnjo izdajo spletnega časnika Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča. Ob tem je minister Kubrakov izrazil prepričanje, da bo mogoče ob pomoči iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih.

7.30 Svetovna banka odobrila nepovratna sredstva in paket posojil za Ukrajino

Svetovna banka je odobrila paket posojil in nepovratnih sredstev za nujne primere v vrednosti dobrih 665 milijonov evrov za Ukrajino, poroča CNN. Banka je tudi obljubila, da si bo prizadevala za pripravo novega paketa podpore za Ukrajino v vrednosti 2,7 milijarde evrov, ki bo uveden “v prihodnjih mesecih”, pa tudi za dodatno podporo sosedom Ukrajine, ki sprejemajo begunce, še poroča CNN.

7.20 Putin pravi, da se v vojni ne borijo rezervisti ali naborniki

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da v vojni v Ukrajini ne sodelujejo ruski naborniki ali rezervisti, temveč le profesionalni vojaki. Putin je v izjavi, ki so jo v Kremlju objavili ob mednarodnem dnevu žensk, zatrdil, da se v Ukrajini borijo samo profesionalni vojaki. Dodal je, da razume skrbi mater in žena ter drugih sorodnikov vojakov, ki so v Ukrajini. “Lahko ste ponosni nanje,” je dejal. Obljubil je še, da tudi v prihodnje v vojno ne nameravajo vpoklicati rezervistov. “Nalogo bodo opravili poklicni vojaki. Zagotovili bodo varnost in mir ruskega naroda,” je dodal Putin. V ameriškem obrambnem ministrstvu pa medtem pravijo, da si Putin prizadeva za sodelovanje v bojih v Ukrajini pridobiti tuje borce, zlasti iz Sirije, ki naj bi sodelovali v urbanih bojih v Kijevu in drugih mestih. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da je nekaj tujih plačancev že v Ukrajini, vendar pa ni jasno, kako uspešna je Rusija pri novačenju tujcev. V bojih v Ukrajini na ruski strani sodelujejo tudi borci iz Čečenije. Borci iz tujine sodelujejo tudi na ukrajinski strani. Po navedbah zunanjega ministra Dmitra Kulebe naj bi v državo prišlo okoli 20.000 ljudi, ki so se pripravljeni boriti za Ukrajino.

7.00 ZN poziva Rusijo in Ukrajino, naj omogočita varen prehod za civiliste

Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths je Rusijo in Ukrajino pozval, naj omogočita varen prehod za civiliste, ki bežijo z območij spopadov. Tudi članice Varnostnega sveta Združenih narodov so v ponedeljek skupaj s predstavniki agencij ZN pozivale Rusijo, naj ne ovira civilistov, ki se želijo umakniti z območja spopadov v Ukrajini, in naj omogoči nemoteno dostavo humanitarne pomoči v Ukrajino.

6.50 Kremelj zagrozil, da bo prekinil dobavo plina Evropi

Kremelj je zagrozil, da bo prekinil dobavo plina Evropi in opozoril, da bi cena nafte lahko narasla na 300 ameriških dolarjev na sod, če bi zahodne zaveznice okrepile svojo gospodarsko vojno proti Rusiji s prepovedjo uvoza nafte, poroča Guardian.

6.45 V napadih na Sumi naj bi umrli tudi otroci

Po navedbah lokalnega ukrajinskega uradnika so med žrtvami ponedeljkovih večernih zračnih napadov na predmestje Sumi tudi otroci, poroča BBC. Vodja regionalne vojaške uprave Dmitro Šivicki je na Facebooku zapisal, da se je rusko obstreljevanje začelo po 23. uri po lokalnem času. Umrlo je več kot deset ljudi, poroča BBC, ki pa dodaja, da njegovih trditev ni mogel neodvisno preveriti. “V nekaterih delih mesta so bombardirali stanovanjske stavbe. Celo v središču mesta je bilo uničenih več hiš,” je v noči na torek sporočil predstavnik lokalnih oblasti Šivicki. Ob tem je zatrdil, da se ukrajinska stran ne bo predala.

This is what residential buildings in #Sumy look like after a night of air strikes. pic.twitter.com/z2j9Gl6A02

— NEXTA (@nexta_tv) March 8, 2022

6.30 Rusija najbolj sankcionirana država na svetu

Rusija je prehitela Iran in Sirijo in postala država, proti kateri je v tem trenutku v veljavi največ sankcij, poroča BBC, ki se nanaša na spletni portal Castellum.ai. Portal navaja, da je bilo pred začetkom vojne z Ukrajino proti Rusiji v veljavi 2.754 sankcij, po začetku vojne pa je bilo proti državi uvedenih še 2.778 sankcij. Proti Iranu skupno velja 3.616 sankcij.

6.00 Ukrajinski zunanji minister namerava predlagati srečanje Putina in Zelenskega

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v četrtek v Turčiji predlagal srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. “Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Vladimirjem Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve,” je dejal Kuleba.

5.30 Ukrajinci naj bi ubili ruskega generala Gerasimova

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da je bil v bojih okrog Harkova ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, sicer veteran bojev v Čečeniji in Siriji. Leta 2014 je sodeloval tudi v ruski okupaciji polotoka Krim. Rusija novice o smrti svojega generala še ni komentirala, naj pa bi bil to že drugi ruski general, ki ga je doletela smrt med napadom na Ukrajino. Prvi vidni član ruske vojske, ki je umrl v Ukrajini, je bil general Andrej Suhovecki, poveljnik ruske 7. zračne divizije, ki je prav tako veteran bojev v Siriji.

5.00 Ameriški kongres naj bi dosegel dogovor o embargu na uvoz ruske nafte in plina

Vodilni predstavniki demokratske in republikanske stranke so dosegli dogovor o potrditvi predloga zakona za embargo na uvoz ruske nafte in plina ter za ukinitev statusa stalne normalne trgovinske partnerice za Rusijo. Vlada predsednika ZDA Josepha Bidna še ni sprejela odločitev za naftni embargo zaradi napada na Ukrajino in se o tem posvetuje z zavezniki. V primeru potrditve predloga zakona ga bo moral Biden podpisati, preden bo začel veljati.

4.30 Rusija znova pripravljena na odprtje humanitarnih koridorjev

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je ob koncu zasedanja Varnostnega sveta o Ukrajini dejal, da bo Rusija danes ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času prekinila sovražnosti in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilnega prebivalstva mest Kijev, Černigov Sumi in Mariupol. Nebenzija je ob tem zagotovil, da Ukrajincev ne bodo silili, da gredo v Rusijo. “Ponujena je evakuacija do mest zahodno od Kijeva in na koncu se bodo ljudje sami odločili, kamor želijo biti evakuirani,” je dejal Rus. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je skoraj sočasno na ukrajinski televiziji dejal, da je Ukrajina namesto humanitarnih koridorjev od Rusije dobila v ponedeljek tanke, rakete in mine. “Minirali so celo ceste, ki so bile dogovorjene poti za dostavo hrane in zdravil otrokom v Mariupolu,” je dejal Zelenski, ki ostaja v Kijevu med bojem proti okupatorju.

4.00 Iz Ukrajine prebegnilo več kot 1,7 milijona ljudi

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce je iz Ukrajine zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi. V Evropo pa bi jih, če se bodo napadi Rusije nadaljevali, lahko vstopil do pet milijonov, je v ponedeljek opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

3.30 EU o odpravi odvisnosti od ruske energije

Evropski parlament bo v Strasbourgu razpravljal o pomoči vse večjemu številu beguncev, ki iz Ukrajine bežijo pred rusko invazijo, prizadevanja za pomoč beguncem pa bo predstavila tudi Evropska komisija. Komisija bo predstavila tudi sveženj predlogov za odpravo odvisnosti od ruskega plina in nafte.

3.00 Zelenski pravi, da bo ostal v Kijevu, dokler Ukrajina ne bo zmagala

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Moskvo v ponedeljek pozno zvečer obtožil, da njeni vojaki namerno preprečujejo evakuacijo, s tem, ko med drugim minirajo ceste in uničujejo avtobuse, ki naj bi ljudi prepeljali na varno. Zatrdil je, da bo Ukrajina vztrajala pri pogovorih z Rusijo. “Danes je potekal že tretji krog pogovorov. Jaz bi rekel tretji in zadnji, a mi smo realisti, zato se bomo pogovarjali, vztrajali pri pogovorih, dokler ne najdemo načina, da svojim ljudem rečemo – tako bomo dosegli mir.” V svojem najnovejšem videonagovoru je po poročanju britanskega BBC tudi ponovno zatrdil, da ostaja v Kijevu. “Ne skrivam se. In ne bojim se nikogar. Ostajam tako dolgo, kot bo treba, da zmagamo v tej (…) vojni!” je zatrdil Zelenski in sodržavljanom pokazal razgled na nočni Kijev iz svojega urada kot dokaz, kje in kdaj je nastal video. Zelenski je obenem posvaril, da se Rusija ne bo ustavila le pri Ukrajini. “Smo na območju svobode. Ko se kršijo meje pravic in svoboščin, nas morate zaščititi. Ker mi bomo prvi. Vi boste drugi. Več kot bo ta zver pojedla, več bo želela,” je še dejal po poročanju CNN.