Zaradi domnevne veleizdaje in ponareditve finančnih sredstev je venezuelsko tožilstvo izdalo nalog za aretacijo nekdanjega opozicijskega voditelja Juana Guaidoja. Za pomoč bodo zaprosili tudi Interpol.
Tožilstvo v Venezueli je na podlagi več obtožb, vključno z domnevno veleizdajo in poneverbo finančnih sredstev, izdalo nalog za aretacijo nekdanjega opozicijskega voditelja Juana Guaidoja, so v četrtek sporočili iz Caracasa.
Kot je pojasnilo tožilstvo, bodo Interpol zaprosili za pomoč pri njegovem prijetju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Guaido je tarča preiskave med drugim zaradi domnevne veleizdaje, uzurpacije funkcije, poneverbe denarja, vrednostnih papirjev ali javnega premoženja in pranja denarja, je sporočil tožilec Tarek William Saab in dodal, da bodo za pomoč pri njegovem prijetju zaprosili mednarodno organizacijo kriminalistične policije Interpol.
Po njegovih besedah je nekdanji samooklicani začasni predsednik Venezuele v lastno korist uporabil sredstva javnega naftnega giganta PDVSA in s tem povzročil izgube v višini okoli 19 milijard ameriških dolarjev. Tožilec se je pri tem skliceval na informacije, ki naj bi jih medijem posredovalo zvezno sodišče v ZDA, kjer Guaido živi v izgnanstvu.
Proti Guaidoju sicer po podatkih venezuelske vlade poteka najmanj 28 različnih preiskav, vendar pa je tokrat prvič, da so oblasti zahtevale njegovo aretacijo, poroča ameriški CNN.
Guaido je v odzivu nove obtožbe proti njemu označil za propagando, katere namen je “fizično in moralno preganjanje venezuelske opozicije”. “Režim ponovno napada z enim svojih najljubših orožij, ugrabitvijo pravice,” je zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.
Po spornih volitvah leta 2018, na katerih se je predsednik Nicolas Maduro razglasil za zmagovalca, se je politična kriza v Venezueli poglobila. Z nafto izjemno bogata država se je sicer že prej soočala s hudo gospodarsko krizo, iz katere se ni izvila vse do danes.
Zahod je volitve leta 2018 označil za ponarejene, skoraj 60 držav, vključno z ZDA in Slovenijo, pa je nato Guaidoja priznalo za začasnega predsednika države. ZDA so proti Venezueli uvedle tudi vrsto novih sankcij, da bi Madura prisilile k odstopu, kar pa se ni zgodilo.
Venezuelska opozicija si od takrat prizadeva za nove predsedniške volitve, Caracas pa še vedno želi, da bi mednarodna skupnost priznala Madura kot zakonitega predsednika in odpravila sankcije, zlasti ameriški naftni embargo in zamrznitev premoženja države v tujini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje