Vojna v Ukrajini: kakšno je trenutno razmerje moči

Svet 15. Jan 202505:10 15 komentarjev
Foto: PROFIMEDIA

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo ob prihodu na oblast v enem dnevu končal vojno v Ukrajini. V preteklih mesecih je sicer v konfliktu močno napredovala Rusija, ki je lani zavzela več kot 4.100 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Obe strani se spoprijemata s pomanjkanjem vojakov, a kot kaže, ju to ne ustavlja pri doseganju ciljev.

Več kot 1.000 dni po začetku vojne v Ukrajini miru še vedno ni na obzorju. Obe strani sta trdno prepričani o svoji zmagi.

Kljub številnim žrtvam med ruskimi vojaki Moskva dosega velike uspehe pri zasedanju novih ukrajinskih ozemelj. Po nekaterih podatkih Rusija trenutno zaseda približno 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja, približno 111.600 kvadratnih kilometrov, vključno s Krimom in deli Donbasa, ki jih je Moskva zasedla od leta 2014.

Ruske sile naj bi vidnejši napredek dosegle predvsem lani, ko so zavzele več kot 4.100 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, ugotavlja Inštitut za preučevanje vojne s sedežem v Washingtonu (ISW). Kot še navaja ISW, je Rusija zavzela predvsem območja, ki zajemajo polja in manjša naselja. Ob tem ji je uspelo zavzeti tudi štiri srednjevelika naselja, in sicer Avdijivko, Selidove, Vuhledar in Kurahove.

V spopadih je bilo po podatkih urada Združenih narodov za človekove pravice v Ukrajini ubitih več kot 12.000 civilistov, približno 27.000 naj bi bilo ranjenih.

Obe strani utrpele velike izgube vojakov

Kljub uspehom pa je ruska vojska utrpela precejšnje izgube. Po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva je bilo v letu 2024 v spopadih ubitih ali ranjenih več kot 430.000 ruskih vojakov. Med njimi naj bi bilo lani po podatkih neodvisnega ruskega spletnega portala Mediazona do 17. decembra ubitih najmanj 31.480 ruskih vojakov. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer junija sporočil, da je Ukrajina izgubila petkrat več vojakov kot Rusija, in dodal, da ukrajinska vojska vsak mesec izgubi najmanj 50.000 pripadnikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je decembra sporočil, da je bilo od začetka ruske agresije v spopadih ubitih 43.000 ukrajinskih vojakov, približno 370.000 pa ranjenih.

Sicer pa je podajanje točne ocene o žrtvah med vojaki posamezne strani skoraj nemogoče, saj niti ruska niti ukrajinska vojska ne razkrivata podrobnosti o svojih izgubah.

Ob številnih smrtnih žrtvah eno največjih težav ukrajinske vojske predstavlja vse hujše pomanjkanje vojakov. V Ukrajini naj bi bilo približno 11,1 milijona moških, starih med 25 in 60 let, od tega jih je 7,4 milijona neprimernih za bojevanje ali pa so že mobilizirani. To pomeni, da ima Kijev na voljo še 3,7 milijona rezervistov. Zaradi kadrovske stiske zato nekateri zahodni voditelji pritiskajo na Kijev, naj zniža starostno mejo za vpoklic rezervistov s 25 na 18 let.

Zelenski si želi orožje

Zelenski medtem Zahod še naprej poziva k dobavi orožja. Kot je pojasnil, Ukrajina dobiva zahodno orožje, a da tega še ni dovolj za spopad z Rusijo.

Med pomembnejšimi zahodnimi zaveznicami za zdaj ostajajo Združene države Amerike, ki so Ukrajini od začetka ruske agresije skupno namenile že za več kot 62 milijard dolarjev vojaške pomoči. Konec decembra so ZDA denimo naznanile nov sveženj pomoči v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. Po poročanju BBC se zdi, da je odhajajoča administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna odločena, da bo Ukrajini zagotovila čim več vojaške pomoči, preden odide s položaja.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ni naklonjen nadaljevanju pošiljanja pomoči Ukrajini. Trump naj bi kasneje pojasnil, da bo Kijevu še naprej zagotavljal vojaško pomoč, a bo od članic Nata zahteval občutno povečanje izdatkov za obrambo.

ZDA in Velika Britanija so lani Ukrajini dobavile tudi rakete dolgega dosega, ki jih je Kijev uporabil za napad na rusko ozemlje.

Pomanjkanje vojakov tudi na ruski strani

Ruski vojak strelja s topom
Foto: Sputnik/PROFIMEDIA

To je močno razburilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Zahod obtožil stopnjevanja konflikta. Moskva je nato na ukrajinski napad odgovorila z izstrelitvijo nove balistične rakete srednjega dosega orešnik proti ukrajinskemu mestu Dnipro.

S pomanjkanjem vojakov se spopada tudi Rusija. Putin si ob tem ne želi razširiti mobilizacije rezervistov, saj se boji, da bo to oslabilo njegovo podporo državljanov, je za Sky News dejal analitik Sean Bell. Kot je dodal, se je Putin zato raje odločil, da izkoristi svoje zavezništvo s Severno Korejo in si tako zagotovi več kot 10.000 severnokorejskih vojakov.

Po poročanju južnokorejskih oblasti je bilo v Ukrajini ubitih približno 300 severnokorejskih vojakov, okoli 2.700 je bilo ranjenih.

Ukrajinske tajne službe so decembra prestregle pogovor medicinske sestre iz moskovske bolnišnice, ki je razkrila, da so tja v le nekaj dneh prepeljali okoli 200 severnokorejskih vojakov. Ker morajo njihovi obravnavi namenjati posebno skrb, naj bi bili ranjeni ruski vojaki v slabših razmerah, prav tako pa veliko težavo predstavlja to, da severnokorejski vojaki ne govorijo rusko.

Zakaj Ukrajina izvaja ofenzivo v Kursku?

Večina severnokorejskih vojakov naj bi se bojevala v ruski obmejni regiji Kursk, kjer je Ukrajina avgusta začela nepričakovano ofenzivo. Sprva se je porajalo vprašanje “Zakaj?”,  saj ima Ukrajina veliko manj vojaškega kadra kot Rusija.

A razlog je prav v tem, je dejal Sean Bell. “Kijev je želel z napadom na Kursk Rusijo prisiliti, da iz Ukrajine umakne del svojih vojakov in jih namesti v Kursku,” je prepričan Bell. Ob tem je dodal, da je malo verjetno, da je cilj Kijeva zavzeti omenjeno regijo, temveč si je s tem želel le prerazporediti ruske vojake na fronti.

Analitik Bell je za Sky News pojasnil, da ofenziva na rusko regijo Kursk verjetno ni bila tako učinkovita, kot si je želela Ukrajina. Kot je dejal, se namreč zdi, da Rusija bolj ali manj ignorira napad na regijo in je zgolj povečala pritisk v ukrajinskem Donbasu. Ob vse večjem številu ubitih ruskih vojakov se tako zdi, da si Moskva z vse večjimi pritiski na ukrajinsko ozemlje prizadeva optimizirati svoj pogajalski položaj pred prihodom Trumpove administracije na oblast, meni Bell.

rusija kursk
Kursk, 21. december 2024 (Foto: PROFIMEDIA)

Donald Trump napovedal hitro končanje konflikta

Donald Trump obljublja, da bo konflikt v Ukrajini končal v 24 urah po prevzemu oblasti 20. januarja. “Število mrtvih mladih vojakov, ki ležijo na poljih vsepovsod, je osupljivo,” je dejal. “To, kar se dogaja, je noro.”

Trump je v intervjuju za revijo Times ostro kritiziral odločitev Bidna, da Ukrajini dovoli uporabo ameriške rakete dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji. “To vojno samo stopnjujemo in jo poslabšujemo,” je dejal. Med drugim je omenil možnost zmanjšanja vojaške pomoči.

Mnogi se bojijo, da bo Trump Kijevu obrnil hrbet, a ta miri, da ni tako. “Če zapostavimo Ukrajino, ne moremo doseči dogovora,” je pojasnil. Ukrajinski uradniki niso tako optimistični, saj da Trumpov prihod na oblast še ne pomeni, da se bodo mirovna pogajanja tudi zares začela. “Veliko se govori o pogajanjih, vendar je to zgolj iluzija,” so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika, piše BBC. Kot so dodali, se pogajanja ne morejo začeti, saj Rusija še ni bila prisiljena plačati dovolj visoke cene za to vojno.

Donald Trump
Foto: Christian Liewig/Bestimage/PROFIMEDIA

Kljub vsem pomislekom Kijeva o možnosti konkretnih pogajanj pa se Volodimir Zelenski prizadeva javnosti predstaviti kot človek, s katerim lahko Trump sodeluje, piše BBC. Ukrajinski voditelj je Trumpu hitro čestital za zmago na volitvah in hitro svoje uradnike poslal na srečanje z ekipo novoizvoljenega predsednika.

Zelenski si je s pomočjo francoskega predsednika Emmanuela Macrona zagotovil tudi srečanje s Trumpom, ko sta ta obiskala Pariz zaradi vnovičnega odprtja katedrale Notre-Dame. “To, kar zdaj vidimo, je zelo pametna strateška poteza predsednika Zelenskega,” je dejal njegov nekdanji zunanji minister Dmitro Kuleba, poroča BBC. Zelenski je po njegovih besedah očitno pripravljen na konstruktivno sodelovanje s Trumpom.

Ker Trump še ni podal natančnega načrta, kako želi končati vojno, mu po mnenju strokovnjakov Zelenski želi predstaviti nekaj svojih idej za končanje konflikta.

“Načrt do zmage” Volodimirja Zelenskega

Zelenski si že dalj časa trudi zagotoviti naklonjenost Donalda Trumpa. Kot del svojega “načrta do zmage”, ki ga je predstavil oktobra, je Zelenski predlagal, da bi lahko v Evropi po koncu vojne z Rusijo ukrajinske enote nadomestile ameriške. Ponudil je tudi možnost skupnih naložb za izkoriščanje ukrajinskih naravnih virov, vključno z uranom, grafitom in litijem.

V načrtu Zelenski predvideva tudi članstvo Ukrajine v Natu, saj da je to edini način za zagotavljanje dolgoročne varnosti države. A zavezništvo je o tem razdeljeno. Največ pomislekov imajo prav ZDA in Nemčija.

Za Ukrajino je tako ključno, da si zagotovi, da bo država varna tudi po mirovnih pogajanjih. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, Zelenski razume, da zgolj prekinitev ognja ne bo dovolj, poroča BBC.

Na evropskih političnih forumih so kot rešitev strokovnjaki predlagali napotitev mirovnih sil v Ukrajino oziroma napotitev Združenih ekspedicijskih sil (Joint Expeditionary Force) pod vodstvom Velike Britanije, ki združuje sile iz osmih nordijskih in baltskih držav ter Nizozemske. A mnogi so ob tem skeptični, da varnostna zagotovila, ki ne vključujejo ZDA, niso dovolj.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje