Voditelji držav članic EU so danes nadaljevali dvodnevni vrh, na katerem so med drugim razpravljali tudi o Kitajski in razmerah na Kosovu.
Voditelji članic EU so na dvodnevnem vrhu v Bruslju potrdili nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji, pri čemer je bilo v ospredju vprašanje varnostnih jamstev in zamrznjeno rusko premoženje za obnovo države. Vrh so sicer zaznamovala razhajanja glede migracij, zaradi česar voditelji niso sprejeli sklepov o tem vprašanju.
Predsedniki držav in vlad EU so na tokratnem zasedanju, zadnjem pred poletnimi počitnicami, obravnavali vrsto pomembnih tem, od podpore Ukrajini in odnosov s Kitajsko, zunanjih odnosov in migracij, do gospodarske konkurenčnosti in varnosti.
Voditelji so izrazili nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, pri čemer so v sklepih zapisali, da so EU in države članice pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.
Kakšna bi bila ta varnostna jamstva, sicer ni znano. So se pa voditelji zavezali, da bodo preučili možnosti, kako bi lahko EU prispevala k temu. Slovenija se po besedah premierja Roberta Goloba zavzema za podporo v okviru obstoječih shem.
Evropski svet zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini
Evropski svet je zagotovil nadaljnjo vojaško podporo ter pozval k nadaljnjim dobavam topniškega streliva in raket Ukrajini. Zavzeli so se še za stabilno finančno podporo Ukrajini in pozdravili njene napore za približevanje uniji.
Pomembno vprašanje v razpravi o Ukrajini je bila tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po koncu zasedanja zagotovila, da bo pri pripravi ustrezne pravne podlage ravnala preudarno. Komisija se bo osredotočila na presežne dobičke od premoženja ruske centralne banke, je napovedala.
Vrh EU je tudi ostro obsodil namerno uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka in zagotovil, da bo Rusija odgovarjala za agresijo na Ukrajino. Voditelji so pozdravili sprejetje ljubljansko-haaške konvencije o sodelovanju pri pregonu najhujših mednarodnih zločinov.
Na vrhu, na katerem se je prvi dan voditeljem pridružil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, je bilo izpostavljeno tudi vprašanje članstva Ukrajine v Natu, ki bo aktualno na bližnjem vrhu zavezništva v Litvi. Po prepričanju premierja Goloba je trajen mir eden od pogojev, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem vprašanju.
EU za nadaljnje sodelovanje s Kitajsko
Voditelji so govorili tudi o odnosih s Kitajsko, pri čemer so Peking pozvali, naj kot stalna članica Varnostnega sveta ZN pritisne na Moskvo, da bi ta ustavila agresijo na Ukrajino.
V sklepih so sicer poudarili, da si bo EU prizadevala za enake konkurenčne pogoje, da bodo trgovinski in gospodarski odnosi uravnoteženi in koristni za obe strani. Zavzeli so se za zmanjšanje tveganj, vendar pa EU ne namerava prekiniti odnosov s Kitajsko. Poleg tega so poudarili pomen nadaljnjega sodelovanja pri soočanju z globalnimi izzivi.
“Evropska unija je zaskrbljena zaradi vse večjih napetosti v Tajvanski ožini. Evropski svet nasprotuje vsakršnim enostranskim poskusom za spremembo statusa quo s silo ali prisilo,” je med drugim zapisano v sklepih. Ob tem je vrh poudaril, da EU spoštuje politiko ene Kitajske.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pri tem potrdil, da je Evropa enotna glede odnosov s Kitajsko. Premier Golob pa se je zavzel za okrepitev dialoga s Kitajsko, pri čemer pa mora EU ravnati čim bolj neodvisno. “Mi smo prepričani, da je Kitajska tako pomembna, tudi gospodarska velesila, da moramo z njo imeti aktiven dialog. Slovenija si bo tako na bilateralni kot na multilateralni ravni prizadevala, da se ta dialog okrepi,” je povedal Golob.
Nesoglasja glede migracij
Zasedanje so sicer zaznamovala nesoglasja glede migracij, zaradi česar se je razprava o tem vprašanju podaljšala na oba dneva, na koncu pa končala brez sprejetja sklepov. Poljska in Madžarska sta namreč nasprotovali predlaganemu skupnemu besedilu o tem vprašanju. Michel je zato predstavil svojo izjavo o migracijah.
Poljska in Madžarska vztrajata pri nasprotovanju obveznemu premeščanju migrantov. Pri tem poudarjata, da bi morale biti premestitve in preselitve migrantov v okviru solidarnostnih ukrepov prostovoljne, vse oblike solidarnosti pa bi morali obravnavati enakovredno. Menita tudi, da je potrebno pri odločanju glede migracijske in azilne politike najti soglasje, piše v sklepih predsednika Evropskega sveta.
Slovenski premier je sicer v razpravi o zunanjem vidiku migracij zavzel za pospešitev sklepanja sporazumov z državami Zahodnega Balkana za napotitev enot Frontexa na njihove meje. Po njegovem mnenju bi moral Frontex migracijske tokove nadzorovati po celotni zahodnobalkanski poti. Med drugim je predlagal, da bi pomagal tudi pri varovanju meje med Hrvaško in BiH, kar pa je hrvaški premier Andrej Plenković zavrnil.
“Enoten zaključek je bil, da je takrat, ko je nekdo že v Evropi, v resnici že prepozno. Takrat je zelo težko najti skupne rešitve, o katerih se bomo vsi strinjali, ker je vedno vprašanje, kako uporabiti princip solidarnosti. Zato pa lahko najdemo skupne rešitve, dokler se begunec ali pa migrant nahaja izven meja in takrat je treba reagirati skupaj in odločno,” je povedal Golob. Kot je dodal, se je zataknilo predvsem pri razumevanju, ali naj se o upravljanju migracij znotraj Unije odloča s soglasjem ali kvalificirano večino, kar pomeni preglasovanje. To se je zgodilo na srečanju notranjih ministrov pred tremi tedni, ko so potrdili dogovor o obvezni solidarnosti pri sprejemanju prosilcev za azil. Temu, kot že rečeno, nasprotujeta Madžarska in Poljska, ki po premierjevih navedbah nista želeli potrditi sklepov vrha o migracijah.
Kot je dejal Golob, tako ni predvideno sprejetje sklepov o tej temi, ampak naj bi predsednik Evropskega sveta Charles Michel o tem pripravil zapisnik. Ta govori o zunanjem vidiku migracij. Ob tem pa bo zapisano, da se Madžarska in Poljska ne strinjata z načinom obravnave migrantske problematike znotraj EU, je pojasnil premier.
Poziv k ponovitvi volitev na Kosovu
Voditelji sedemindvajseterice so razpravljali tudi o zunanjih odnosih, pri čemer so govorili o razmerah na Zahodnem Balkanu, med drugim o dogajanju na Kosovu. Pozvali so k ponovitvi lokalnih volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova in umiritvi razmer na območju.
Da je treba lokalne volitve na severu Kosova, na katerem morajo sodelovati tudi kosovski Srbi, čim prej ponoviti, je menil tudi Golob, ki je glede morebitnih nadaljnjih ukrepov proti Prištini zaradi nezadostnega ukrepanja dejal, da je treba pristopiti uravnoteženo in da krivec nikoli ni samo eden.
Voditelji EU so v sklepih omenili tudi regijo Zahodni Balkan, pri čemer so ponovno poudarili polno in nedvoumno zavezanost perspektivi za članstvo v EU za države te regije, kot tudi podporo pospešitvi pridružitvenega procesa.
To je bil sicer zadnji vrh v času švedskega predsedovanja Svetu EU, saj bo 1. julija krmilo unije za pol leta prevzela Španija. Michel in von der Leyen sta na današnji skupni novinarski konferenci švedskemu premierju Ulfu Kristerssonu čestitala za uspešno predsedovanje in se mu zahvalila za odlično opravljeno delo.
Voditelji EU so v sklepih omenili tudi regijo Zahodni Balkan, pri čemer so ob sklicevanju med drugim na izjavo iz Soluna, sprejeto na vrhu EU–Zahodni Balkan leta 2003, ponovno poudarili polno in nedvoumno zavezanost perspektivi za članstvo v EU za države te regije, kot tudi podporo pospešitvi pridružitvenega procesa. Nadaljnjo podporo državam Zahodnega Balkana na poti v EU je ob 20. obletnici vrha v Solunu 21. junija zagotovila tudi Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so v skupni izjavi sicer tudi opozorili, da je bilo od vrha leta 2003 na obeh straneh zamujenih veliko priložnosti.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje