Voditelji EU in Zahodnega Balkana za sodelovanje pri energetiki in migracijah

Svet 06. Dec 202206:45 > 19:445 komentarjev
Charles Michel, Edi Rama, Ursula von der Leyen
Foto: REUTERS/Florion Goga

Voditelji držav EU in Zahodnega Balkana so se danes v albanski prestolnici Tirana sestali na prvem skupnem zasedanju v eni od zahodnobalkanskih držav. V ospredju vrha je bilo upravljanje migracij in sodelovanje v luči vojne v Ukrajini. "To je bil vrh, na katerem je bilo podano zelo jasno sporočilo enotnosti," je po srečanju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Voditelji EU in Zahodnega Balkana so se na današnjem vrhu v Tirani zavzeli za sodelovanje pri soočanju s skupnimi izzivi, kot sta energetska kriza in migracije, je po vrhu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

“To je bil vrh, na katerem je bilo podano zelo jasno sporočilo enotnosti. S problemi, s katerimi se soočamo, se želimo spopadati skupaj,” je povedala von der Leyen. To po njenih besedah velja tudi za posledice, ki jih prinaša ruska agresija na Ukrajino. Pri tem je izpostavila soočanje z energetsko draginjo.

EU želi energetsko krizo v regiji nasloviti z enakimi ukrepi, kot jo naslavlja v uniji, je pojasnila von der Leyen. Bruselj je že napovedal pomoč v višini milijarde evrov za soočanje z energetsko draginjo v regiji. Od tega bo 500 milijonov namenjenih pomoči ranljivim gospodinjstvom in podjetjem, 500 milijonov pa naložbam v obnovljive vire energije, je spomnila.

Voditelji EU so v sklepni izjavi, s katero so se strinjali tudi voditelji zahodnobalkanskih držav, zapisali, da je Rusija edina odgovorna za trenutno energetsko in gospodarsko krizo. Partnerje v regiji so pozvali, naj v celoti upoštevajo evropsko zunanjo in varnostno politiko, vključno s sankcijami. Pri tem sicer niso omenjali nobene od držav posebej, vendar pa je predvsem Srbija deležna pozivov k upoštevanju evropskih sankcij proti Rusiji.

EU od držav Zahodnega Balkana pričakuje uskladitev vizumske politike

Drugi skupni izziv so po besedah predsednice komisije migracije, ki jih morata unija in regija upravljati skupaj. Evropska komisija je v ponedeljek že predstavila akcijski načrt z 20 ukrepi, s katerimi bi okrepili sodelovanje na področju upravljanja migracij. “Obenem od naših zahodnobalkanskih partnerjev pričakujemo, da uskladijo svojo vizumsko politiko z našo,” je poudarila.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je državam iz regije zahvalil za opravljeno delo za uskladitev vizumskih politik v zadnjih dneh.

EU in Zahodni Balkan pa sta na vrhu v Tirani okrepila sodelovanje na področju telekomunikacij. Več operaterjev iz članic Evropske unije in držav Zahodnega Balkana je podpisalo deklaracijo o znižanju stroškov podatkovnega gostovanja. Podpisniki izjave so se tako dogovorili, da se bodo do 1. maja 2023 dogovorili o zgornji ceni podatkovnega gostovanja v svojih omrežjih. Bistveno znižanje stroškov gostovanja bo začelo veljati 1. oktobra. O tem, na kakšen način bodo znižali stroške – na primer s popusti, posebnimi paketi ali novimi tarifnimi načrti – bo prepuščeno vsakemu operaterju posebej, še piše v izjavi.

Voditelji EU so sicer v sklepni izjavi ponovili zavezanost perspektivi članstva držav Zahodnega Balkana v uniji in pozvali k pospešitvi širitvenega procesa. Predsednica komisije je državam v regiji zagotovila podporo pri širitvenem procesu in vključitvi v EU.

Spomnila je na julijski začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo in dodala, da je komisija priporočila podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, pri čemer pričakuje odločitev Evropskega sveta.

O širitvi unije je ob prihodu na srečanje govoril tudi slovenski premier Robert Golob. Kot je poudaril, je Evropa, vse odkar se je začela ruska agresija na Ukrajino, začela prepoznavati, da na Zahodnem Balkanu “ne more imeti nezaščitenega občutljivega dela trebuha”.

“Na Zahodnem Balkanu se je začel širiti geopolitični konflikt tudi znotraj posameznih držav. Zdaj je prepoznano, da je integracija znotraj Evrope pomembna za stabilnost Evrope v vseh pogledih. Migracijska kriza, ki je v zadnjem času mogoče najbolj aktualna, je samo eden od teh aspektov, ni pa edini. Podobno velja za energetsko krizo,” je pojasnil.

robert golob, edi rama, eu, zahodni balkan
PROFIMEDIA

Golob je v albanski prestolnici spregovoril tudi o vstopu Hrvaške v schengensko območje. Kot je ocenil, ta ne bo poslabšal razmer z naraščajočim številom prebežnikov, ampak jih bo izboljšal. Več preberite v prispevku.

Predsednik Evropskega sveta Michel je glede širitve poudaril, da morata obe strani opraviti svojo nalogo. Od zahodnobalkanskih držav se pričakuje, da naredijo napredek na področjih vladavine prava, neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. EU pa mora svoj notranji trg približati Zahodnemu Balkanu s konkretnimi ukrepi.

V albanski prestolnici prišlo do incidenta

V bližini prizorišča, kjer je potekal vrh EU-Zahodni Balkan, pa se je zgodil incident. Vodja opozicije in nekdanji albanski predsednik in premier Sali Berisha je namreč skupaj s člani svoje stranke organiziral protest, na katerem so zahtevali predčasne volitve. Med shodom je do Berishe pristopil neznanec in ga udaril v obraz, poroča tiskovna agencija Reuters. Napadalca je policija aretirala, Berisha pa je kljub podplutbam na obrazu nagovoril zbrane.

Sali Berisha
REUTERS/Florion Goga

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar