Politični šok za Nemčijo: na deželnih volitvah prepričljiva zmaga skrajno desne AfD

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na današnjih volitvah v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt prepričljivo zmagala. Kot kažejo volilne projekcije nemških televizij, naj bi dobila 44,5 odstotka glasov. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sicer ostaja negotovo, ali bo stranka dosegla večino, ki ji bo omogočila vladanje.

Na drugo mesto naj bi se uvrstila doslej vladajoča CDU nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki ji projekcije napovedujejo 18,5 odstotka. Sledijo Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z devetimi odstotki, Socialdemokrati (SPD) z osmimi odstotki ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht s petimi odstotki. Liberalna FDP naj bi dobila le dva odstotka glasov.

Če bodo ti izidi potrjeni, bo to pomenilo 39 sedežev za AfD v 83-članskem deželnem parlamentu, medtem ko je za absolutno večino potrebnih 42. CDU kaže na 16 sedežev, Levica in Zeleni naj bi jih dobili po 8, SPD 7, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa 5.

Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je CDU dobila 37,1 odstotka glasov, deželo pa vodi v koaliciji s FDP in levosredinsko SPD. Medtem ko je AfD v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobila 23,7 odstotne točke, je CDU izgubila 18,6 odstotne točke. SPD naj bi obdržala približno enako podporo, Zeleni so pridobili tri odstotne točke, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa pet odstotnih točk. FDP naj bi izgubila 4,4 odstotne točke, Levica pa 1,5 odstotne točke.

Volišča so bila odprta do 18. ure. Državna volilna komisija je pred tem sporočila, da je glasovanje potekalo nemoteno in brez "nesorazmerno dolgih čakalnih dob".

"Spisali smo zgodovino"

Vodja AfD v zvezni deželi Ulrich Siegmund je ob tem za televizijsko hišo ARD dejal, da trenutno sicer še ni mogoče reči, ali bo predsednik vlade Saške-Anhalt, a da so že spisali zgodovino. "Dosegli smo, kar smo želeli. V tej deželi smo spisali zgodovino," je povedal Siegmund.

Na vprašanje o morebitnem povolilnem sodelovanju s CDU je dejal, da "je glavna težava v tem, da druge politične sile z nami nočejo sodelovati". "Jasno je, da vladanje zahteva občutek odgovornosti do države, vendar o migracijski politiki ni mogoče sklepati kompromisov," je dodal.

Sopredsednica AfD Alice Weidel pa po očitni zmagi stranke v Saški-Anhalt že govori "o povsem jasnem mandatu za oblikovanje vlade". Tako meni tudi Siegmund, a obenem pravi, da trenutno ne vidi partnerjev za sestavo koalicije. V izjavi na televiziji pa je dejal, da ponuja roko vsem političnim silam, ki si skupaj z AfD želijo temeljit politični preobrat. Vendar takšnih sil ne vidi, saj se o vprašanjih, kot so migracije in notranja varnost, po njegovih besedah ni mogoče pogajati.

"Črn dan za Saško-Anhalt"

"Ne sodelujemo z ekstremisti in predvsem ne s skrajnimi desničarji," pa je za ARD projekcije izidov komentirala generalna sekretarka CDU Franziska Hoppermann.

Predsednik vlade Saške-Anhalt iz vrst CDU Sven Schulze pa je po objavi projekcij volitev, priznal, da je CDU utrpela poraz. Schulze je dejal, je izid volitev rezultat demokratičnega procesa, volilna udeležba pa pohvalna.

Razočaranje nad verjetnim volilnim izidom so izrazili tudi v Levici, pri Zelenih in SPD. Predsednik Zelenih Felix Banaszak je dejal, da smo priča "dramatični situaciji" ter da ima mešane občutke. Mnogi so Zelene že odpisali, vendar bo stranka zdaj po vsem sodeč dosegla svoj najboljši rezultat v zgodovini Saške-Anhalt na deželnih volitvah, kar ga "navdaja z veseljem in ponosom".

Vodilna kandidatka Levice Eva von Angern pa je po objavi volilnih projekcij Magdeburgu za javno televizijo ARD dejala, da je to "črn dan za Saško-Anhalt". Po njenih besedah ne gre za rezultat stranke, ampak za posledice, ki bi jih tak rezultat lahko prinesel deželi in njenim prebivalcem.

Generalni sekretar SPD Tim Klüssendorf je za televizijo ZDF ocenil, da bo oblikovanje deželne vlade v Saški-Anhalt težavno. Po njegovih besedah je SPD v zadnjih tednih vendarle uspelo pridobiti številne volivce. Socialdemokrati želijo po njegovih besedah imeti vlogo pri oblikovanju demokratične večine proti AfD.

Prihod na oblast lahko prepreči "požarni zid"

Visoka podpora AfD na volitvah bo povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila AfD. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države.

Ali bo AfD uspela dobiti absolutno večino oz. oblikovati novo vlado, je zdaj osrednje vprašanje. Glede na to, da FDP po projekcijah ni uspelo preskočiti petodstotnega praga za uvrstitev v deželni parlament, je verjetno, da ponovitve sedanje koalicije v sestavi CDU, SPD in FDP ni mogoče.

Jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade po taktirko AfD bi lahko sicer bilo Zavezništvo Sahre Wagenknecht, a še ni dokončno znano, ali se je stranki uspelo uvrstiti v parlament, saj ji podrobnejše projekcije kažejo izid v pasu med 4,8 in petimi odstotki.

Prihod AfD na oblast bi sicer lahko preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Levo usmerjeno populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki pa je tako kot AfD protimigrantsko in prorusko, je že dopustilo možnost sodelovanja v vladi z AfD, če bo prišla v parlament.

Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.