Zahodni Balkan je ena od prioritet slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Analitika iz Hrvaške in Srbije sicer dvomita, da bo slovenski vladi uspel preboj pri pridruževanju držav Zahodnega Balkana EU.
Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Evropski uniji je Zahodni Balkan, pri čemer bi bil velik dosežek slovenske diplomacije, če bi Sloveniji uspelo spodbuditi začetek pridružitvenih pogajanj Severne Makedonije z EU ter doseči ukinitev vizumov za državljane Kosova.
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je ob slovenskem prevzemu predsedovanja poudaril, da širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ni le ena od politik, temveč strateška odločitev EU z vidika krepitve varnosti in stabilnosti v Uniji in regiji. Ker je Zahodni Balkan del Evrope, so izzivi te regije (migracije, podnebne spremembe, kibernetske grožnje) tudi izzivi EU. Po Logarjevih besedah bo Slovenija aktivno spodbujala proces širitve Unije, 6. oktobra bo prav tako gostila vrh EU-Zahodni Balkan, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Severna Makedonija je kandidatka za pridružitev Uniji od leta 2005, v skupini kandidatk pa so še Albanija, Črna gora, Srbija in Turčija. Pridruževanje Severne Makedonije EU spremlja nemalo ovir: najprej je začetek pridružitvenih pogajanj blokirala Grčija, ki je zahtevala spremembo imena države (nekdaj Makedonija se je preimenovala v Severno Makedonijo), trenutno pa pridružitvi Severne Makedonije Uniji nasprotuje Bolgarija – tudi zaradi spora glede jezika.
Jeseni leta 2019 so začetku pridružitvenih pogajanj Albanije in Severne Makedonija nasprotovale tudi Francija, Danska in Nizozemska. Kot so takrat sporočili iz Elizejske palače, se mora Unija najprej reformirati navznoter, da bo lahko naslovila izzive, kot so podnebne spremembe in preseljevanje, Severna Makedonija in Albanija pa da morata pred začetkom pogajanj izvesti še dodatne reforme, piše Reuters.
Francija je kasneje spremenila stališče – ob junijskem obisku severnomakedonskega predsednika vlade Zorana Zaeva v Parizu je francoski predsednik Emmanuel Macron povedal, da si “Severna Makedonija brez odlašanja zasluži začeti pogajanja” in da je “osebno vpleten v iskanje rešitve z Bolgarijo.”
Bolgarska blokada
Ko so v Skopju ugodili Grčiji glede spremembe imena, se je odprla Pandorina skrinjica zahtev. Da so prisili Makedonijo v spremembo imena, je po mnenju hrvaškega filozofa in političnega analitika Žarka Puhovskega nedopustno. “Če vam damo to, drugim sosedom damo tisto, potem bomo dali Srbiji še en kos ob meji ali nekaj podobnega, da se stvari izenačijo. Zakaj bi en sosed nekaj dobil, drugi pa ne, če je pa Severna Makedonija prišla na razprodajo. Oni so dali – to je v veliki meri krivda ZDA – Severno Makedonijo na razprodajo,” je komentiral.
Puhovski zato ne verjame, da bi Sloveniji lahko uspel preboj glede pridružitve Severne Makedonije. “Ne vidim, da bi bila Slovenija lahko dovolj močna, da to [blokado] ustavi.” Preboja po njegovem ne bo niti pri pogajanjih med Srbijo in Kosovom, ki potekajo v Bruslju.
Bolj optimističen pa je bil podpredsednik Severne Makedonije Nikola Dimitrov. Kot je povedal, državljani Zahodnega Balkana izgubljajo vero v svojo evropsko prihodnost, zato je izrazil upanje, da bo predsedovanje Slovenije EU uspešno. Kot je dejal, ima Severna Makedonija skupno zgodovino s Slovenijo, upa pa tudi na skupno evropsko prihodnost.
Brez posebnih pričakovanj
Podobno kot Puhovski tudi nekdanji veleposlanik Srbije v Sloveniji in profesor politologije Ivo Visković nima prevelikih pričakovanj od predsedovanja Slovenije Uniji. “Mislim, da moramo biti realni in ne smemo pričakovati preveč. Slovenija nima takega vpliva v Evropski uniji, da bi lahko ‘usodno’ vplivala na proces približevanja oziroma na pogovore z državami, ki želijo vstopiti v EU,” je komentiral.
Kot je še dejal, za slovensko vlado približevanje Zahodnega Balkana Uniji ni glavna prioriteta, saj da se ta zaveda svoje politične vloge – narediti to, kar je v realni situaciji mogoče. Visković je poudaril, da je “zadeva non-paper” zagotovo vplivala na zaupanje in med državami Zahodnega Balkana sprožila vprašanja o pravih namerah Slovenije, a da je jasno, da Slovenija za pridruževanje Zahodnega Balkana k EU veliko dela skozi proces Brdo-Brioni. Spomnimo, voditelji držav Zahodnega Balkana so na vrhu Brdo-Brioni 17. maja v skupni izjavi pozvali EU, da regijo razume kot celoto in ne kot posamezne države, s katerimi se pogovarja.
Medtem je Mladen Bosić, poslanec parlamentarne skupščine BiH, ki je pred skoraj 20 leti v Sloveniji služboval kot veleposlanik, prepričan, da ima “Slovenija v tem trenutku dobre namene za regijo in BiH. To, ker prevzema predsedovanje Svetu EU, to je priložnost ne samo za BiH, ampak tudi za druge države regije.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!