Zakaj enega od najbolj neokrnjenih norveških fjordov uporabljajo za odlaganje rudarskih odpadkov?

Norveško vrhovno sodišče je junija 2026 po 17 let trajajočem sporu razsodilo, da je vladno dovoljenje za izpuščanje rudarskih odpadkov v fjord Førde na zahodni obali države nezakonito. Kljub tej prelomni odločitvi pa je norveško ministrstvo za podnebje in okolje rudarskemu podjetju Nordic Mining že konec septembra izdalo novo začasno dovoljenje za nadaljevanje odlaganja odpadkov, poroča britanski Guardian.

Razsodba sodišča je zelo razveselila nevladno organizacijo Naturvernforbundet, ki opozarja na pomembnost čistega okolja in tamkajšnje domačine. "Kot bi se mi z ramen odvalila gora," je odločitev pospremila Line Thingnes Førsund, ki se ukvarja z ribištvom na fjordu.

Vendar je bilo zadoščenje kratkotrajno. Že kmalu po razsodbi je vladni odvetnik na televiziji napovedal novo začasno dovoljenje, rudnik pa je štiri dni pozneje oddal vlogo, ki ji je ministrstvo hitro ugodilo.

"Ko smo izvedeli, da se bo onesnaževanje nadaljevalo, je bilo, kot bi nam spodnesli tla pod nogami," je za Guardian dejala Førsund. "Odgovorili smo na vsako pismo, komentirali vsako posvetovanje, se pritožili ob vsaki priložnosti."

Kritiki opozarjajo, da oblast s tem spodkopava pravno državo v tekmi za kritične surovine: "Tu ne gre le za fjord in naša življenja, ampak za načela. Ko vlada ne spoštuje vrhovnega sodišča, se spreminja sam sistem."

Domnevno sporno ravnanje sovpada s širšo krizo norveških voda. Po poročanju Guardiana je nedavna študija razkrila, da ribogojnice fjorde obremenjujejo s hranili v obsegu, ki ustreza neprečiščenim odplakam več deset milijonov ljudi letno. Populacije atlantskega lososa so na zgodovinskem dnu, zato so oblasti letos zaprle ribolov v kar 155 od okoli 450 rek.

Jedro konflikta je metoda podmorskega odlaganja rudarskih odpadkov (STD), pri kateri zmlete kamnine in kemikalije črpajo v morje skozi podvodne cevi. Čeprav jo industrija zagovarja kot alternativo kopenskemu odlaganju, pa norveški Inštitut za pomorske raziskave (IMR) svari, da se pri tem sproščajo drobni strupeni delci, ki rušijo morske ekosisteme. Ta praksa je prepovedana v Severni Ameriki, Avstraliji, Rusiji, Braziliji, na Kitajskem in v večini Evrope; dopuščajo jo le še države, kot so Papua Nova Gvineja, Indonezija in Turčija.

Projekt rudnika titana Engebø je Nordic Mining predstavil že leta 2006, dovoljenje pa prejel slabih deset let pozneje. Okoljevarstveniki so zaradi tega tožili državo, a je rudnik konec leta 2024 že začel obratovati in odlagati odpadke v fjord.

Projekt med drugim financirajo britanske podružnice bank Morgan Stanley, UBS in Goldman Sachs, medtem ko nekateri finančni velikani tovrstne prakse prepovedujejo. V družbi Nordic Mining, ki se za Guardian ni odzvala, pa v objavah na družbenih omrežjih vztrajajo, da ob podpori oblasti delujejo odgovorno in s spoštovanjem do narave.

Jedro spora predstavlja evropska direktiva o vodah, ki zavezuje tudi Norveško in industrijsko onesnaževanje dopušča le v primeru "prevladujočega javnega interesa". Vrhovno sodišče je presodilo, da prvotni razlogi niso zadoščali, vlada pa trdi, da se je interes okrepil, odkar je EU titan uvrstila med kritične surovine. Nahajališče rutila v gori Engebø velja za eno največjih na svetu, v Evropi pa imata znatne zaloge le Norveška in Ukrajina.

Pravni strokovnjaki to vladno razlago ostro zavračajo. Tarjei Ellingsen Røsvoll, profesor prava na univerzi v Notranji Norveški, je za Guardian opozoril: "Dovoljenje bodisi obstaja bodisi ne, razsodba sodišča pa je jasna: dovoljenje je nezakonito. Vlada podjetju odkrito dopušča nezakonito odlaganje odpadkov v fjord, kar spodkopava pravni red."

Primer je zaradi suma nezakonitosti pod drobnogled vzel tudi norveški urad za gospodarski in okoljski kriminal Økokrim. Znanstveniki pa ob tem opozarjajo tudi na dolgoročne vplive odlaganja rudarskih odpadkov v morje. Ti namreč pogosto vsebujejo kemikalije, ki ob stiku s slano vodo razpadejo v strupen ogljikov disulfid.

Domačini so že napovedali nadaljevanje pravnih bojev proti odlaganju odpadkov rudnika v fjord. Ob term pa je Førsund še opozorila: "Fjord je večji od nas. Tisočletja nam je dajal hrano, dohodek in smisel. Zdaj nam daje moč, da se borimo naprej."