Zaradi vojne iransko gospodarstvo tik pred zlomom, ogroženih več sto tisoč delovnih mest

Iran se po šestih tednih vojne sooča s hudo gospodarsko in socialno krizo. Uničeni industrijski obrati so v številnih sektorjih ustavili proizvodnjo, kar je najbolj prizadelo tamkajšnjo delovno silo. Kot poroča portal Deutsche Welle (DW) v senci konflikta in strahu pred ponovnim izbruhom nasilja živi več kot 93 milijonov ljudi.

Gospodarski krč se je še zaostril po neuspelih mirovnih pogajanjih med ZDA in Iranom, ki jih je gostil Pakistan. Washington je v odgovor začel blokirati iranska pristanišča in ladje v Hormuški ožini, da bi zmanjšal iranske prihodke od izvoza nafte. Zaradi blokade nujno blago ne doseže več iranskih pristanišč.

Iransko gospodarstvo, ki je bilo močno oslabljeno že zaradi sankcij pred začetkom vojne, je konflikt pahnil v še večje težave, ob tem pa se država sooča še z visoko stopnjo korupcije.

Po prvih ocenah oblasti v Teheranu vojna škoda znaša približno 229 milijard evrov.

Največji udarec je utrpela industrija. Jeklarsko podjetje Mobarakeh v Isfahanu je moralo po drugem ameriško-izraelskem napadu konec marca v celoti ustaviti obratovanje. Jeklarska industrija, v kateri je bil Iran še nedavno med desetimi največjimi proizvajalci na svetu, je ključna tako za vojaški kot civilni sektor. Na tisoče delavcev, med njimi vsaj 10.000 dnevnih delavcev brez stalne zaposlitve, so poslali domov.

Precej so prizadeti tudi petrokemični obrati v Asalujehu, Mahšahru in Širazu. Poznavalec energetskega sektorja Umud Shokri je za DW opozoril, da bi obnova ključnega vozlišča, kot je Mahšahr, kjer je zaposlenih več kot 30.000 ljudi, lahko trajala približno dve leti. Obnova bi zahtevala dostop do tuje tehnologije in kapitala, kar pa je zaradi režima sankcij skoraj nemogoče.

Posledice se v obliki verižne reakcije širijo po celotnem trgu dela. Posledice čutijo tudi v medijskem sektorju, kjer so ponekod odpustili novinarje in jih prezaposlili kot prekarce. O množičnih odpuščanjih poročajo tudi iz digitalnega sektorja, vključno s platformo za prevoze Snapp.

Sindikalist Ismail Abdi, ki živi v izgnanstvu v Nemčiji, je v pogovoru za DW poudaril, da so pogodbeni in dnevni delavci prvi na udaru. Zaradi internetnih omejitev so ob delo tudi tisoči svobodnjakov in programerjev, kar vodi v padec realnih dohodkov in naraščajočo revščino.

Abdi ob tem svari, da konflikt vodi predvsem v vse večjo revščino in negotovost najranljivejših. "To vojno je treba končati, preden postanejo njeni človeški in socialni stroški nepovratni," poudarja.

Kljub težkemu položaju pa Iranci ostajajo brez ustrezne zaščite in podpore tako s strani iranskih oblasti kot ameriške administracije. Da so človeške izgube že zdaj izjemno visoke, kažejo podatki organizacije za človekove pravice HRANA: od izbruha vojne konec februarja do krhkega premirja 8. aprila je umrlo 3.636 ljudi, od tega 1.701 civilist, med njimi pa je bilo najmanj 254 otrok.