V središču ukrajinske prestolnice Kijev je bilo v zgodnjih jutranjih urah po besedah župana Vitalija Klička znova slišati eksplozije, oglasil se je tudi alarm, ki opozarja na zračne napade. Ukrajinska vojska je ob tem sporočila, da so sestrelili več brezpilotnih letalnikov iranske izdelave. Volodimir Zelenski je zahodne sile prosil za pomoč pri odstranjevanju min z ukrajinskega ozemlja. Ukrajina in Rusija sta medtem znova izmenjali zapornike: domov se je tako vrnilo 64 ukrajinskih vojakov.
Kmalu po tem, ko se je davi oglasil alarm, je bilo v Kijevu slišati več glasnih eksplozij. “Eksplozije v okrožju Ševčenkiv v prestolnici. Osnovne storitve še vedno delujejo,” je na omrežju Telegram na kratko zapisal Vitalij Kličko. Vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko je po navedbah britanskega BBC sporočil, da so ukrajinske sile danes sestrelile 13 iranskih brezpilotnih letalnikov, guverner kijevske regije Oleksij Kuleba pa je ob tem dejal, da “sistemi zračne obrambe v regiji delujejo”.
“V jutranjem napadu na Kijev sta bili poškodovani dve upravni stavbi, v bližji vasi Višnjeve pa je bila poškodovana hiša,” je na Telegramu zapisal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko. Po navedbah reševalnih služb v napadih ni bilo žrtev. “Zdaj je pomembno, da ostanemo v zakloniščih in na varnih mestih. Rusija nadaljuje svoj teror proti naši državi, vendar smo vsak dan močnejši,” je dodal Kuleba.
Zelenski zaprosil za pomoč pri odstranjevanju min
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video nagovoru novozelandskem parlamentu mednarodno skupnost danes zaprosil, naj pomaga njegovi državi pri odstranjevanju min in drugih neeksplodiranih sredstev, ki po njegovih besedah onesnažujejo območje, ki je po površini enako velikosti Kambodže ali Urugvaja.
“Glede na trenutno stanje je z minami in drugimi neeksplodiranimi sredstvi onesnaženih 174.000 kvadratnih kilometrov ukrajinske zemlje,” je dejal Zelenski prek video povezave. “Za nobenega otroka, ki lahko umre od skrite ruske protipehotne mine, ni miru,” je opozoril in ob tem Novo Zelandijo, katere vojska ima obsežne izkušnje na tem področju, pozval, naj stopi na čelo prizadevanj za odstranitev min.
Kot je v svojem govoru še dejal Zelenski, sta Črno in Azovsko morje onesnažena s plavajočimi minami, ki so bile usodne za stotisoče živih bitij, ki so umrla v spopadih. Pri tem je Rusijo obtožil ekocida v Ukrajini.
“Slišala sem vaš poziv k večji podpori, še zlasti v povezavi z dolgoročnimi posledicami vojne, vključno z vplivom na okolje,” mu je odgovorila novozelandska premierka Jacinda Adern. “Z vami smo, ko iščete mir, in z vami bomo tudi pri obnovi države,” je še dodala. Nova Zelandija je Kijevu doslej nudila skromne količine opreme in vojaškega usposabljanja, je pa poslala več kot sto inštruktorjev v Evropo, da bi ukrajinskim oboroženim silam svetovali na vojaškem področju. Danes je vlada v Wellingtonu obljubila dodatna dva milijona ameriških dolarjev humanitarne pomoči za pomoč Ukrajini čez zimo.
Bruselj Ukrajini odobril še 500 milijonov evrov posojila
EU je Ukrajini odobrila še 500 milijonov evrov posojila, s čimer se je skupni znesek finančne pomoči Bruslja tej državi od začetka vojne povišal na 7,2 milijardi evrov, je danes sporočila Evropska komisija. Medtem je Evropski parlament sprejel spremenjeno uredbo, ki EU omogoča prenos 18 milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v prihodnjem letu.
Po mnenju Bruslja Ukrajina 500-milijonsko posojilo potrebuje za kritje tekočih stroškov, kot so socialna izplačila ter delovanje šol in bolnišnic. Sredstva za posojilo bodo zbrali na mednarodnih kapitalskih trgih, obresti pa bodo poravnane iz proračuna EU.
Vključno s humanitarno in drugo pomočjo je EU Ukrajini tako od začetka vojne namenila že več kot 19,7 milijarde evrov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina in Rusija znova izmenjali zapornike
“64 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, ki so se bojevali v Donecku in Lugansku ter sodelovali pri obrambi mesta Bahmut, se vrača domov,” je na družbenih omrežjih zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in pojasnil, da so med njimi tako častniki kot navadni vojaki. “Uspelo nam je osvoboditi tudi državljana ZDA Suedija Murekezija, ki je pomagal našemu ljudstvu,” je še dodal. Po podatkih ukrajinskega koordinacijskega štaba za ravnanje z vojnimi ujetniki je bil ameriški državljan pridržan v mestu Herson, ker je sodeloval na proukrajinskih zborovanjih.
Ruska tiskovna agencija Tass pa navaja, da je bil Murekezi aretiran junija in obtožen udeležbe na protiruskih protestih ter spodbujanja etničnega sovraštva.
Moskva je medtem poročala o izmenjavi pravoslavnega duhovnika in trupel dveh pilotov zasebne vojaške skupine Wagner, ubitih med spopadi v okolici mesta Bahmut. Po navedbah Kijeva je bilo doslej vrnjenih že več kot 1.400 ukrajinskih vojnih ujetnikov.
Ukrajinski obveščevalci preiskali več verskih objektov zaradi suma povezav z Moskvo
V pravoslavnih verskih objektih, ki pripadajo ruski cerkvi, so danes agenti ukrajinske varnostne službe USB izvedli preiskave v okviru protiobveščevalnih ukrepov, ki so jih uvedli. Iz ukrajinske varnostne službe SBU so sporočili, da so njihovi agenti preiskave izvedli, da bi “identificirali osebe, ki bi lahko bile vpletene v nezakonite dejavnosti, ki škodijo suverenosti države Ukrajine”. Želijo namreč “zaščititi prebivalce pred provokacijami in terorističnimi napadi” ter preprečiti uporabo verskih skupnosti kot središč “ruskega sveta”, so dodali. Gre za koncept, ki ga je razvila Moskva, da bi upravičila rusko invazijo na Ukrajino s potrebo po priključitvi te države k Rusiji, da bi oblikovali rusko govorečo in pravoslavno enoto.
V USB so še pojasnili, da se ukrepi nanašajo na 19 samostanov, katedral in cerkva, ki pripadajo pravoslavni cerkvi pod moskovskim patriarhatom, in da so namenjeni “preprečevanju subverzivnih dejavnosti ruskih tajnih služb v Ukrajini”. Ti verski objekti se nahajajo v več regijah.
V začetku meseca je Zelenski napovedal, da želi v Ukrajini prepovedati delovanje z Rusijo povezanih verskih organizacij in postaviti pod vprašaj status pravoslavne cerkve, ki je pod nadzorom moskovskega patriarhata.
ZDA bodo v Ukrajino poslale obrambne raketne sisteme patriot
Ameriškega vlada dokončuje načrte za napotitev obrambnih raketnih sistemov patriot v Ukrajino, kar naj bi naznanila že ta teden. Načrt mora potrditi obrambni minister Lloyd Austin.
Ukrajina se namreč sooča z dnevnimi raketnimi napadi iz Rusije, zato že nekaj časa prosi ZDA za sodobne raketne sisteme dolgega dosega patriot, s katerimi bi se lahko uspešneje branili pred ruskimi balističnimi in manevrirnimi raketami ter brezpilotnimi letalniki. Sistem patriot vključuje radarsko postajo, računalnike, generatorje, kontrolno postajo in do osem raketnih izstrelišč s po štirimi raketami. V ZDA menijo, da bi z napotitvijo patriotov v Ukrajino lahko pomagali zaščititi tudi ukrajinske sosede, ki so članice zveze Nato.
Pripadnike ukrajinske vojske bi naj za upravljanje sistemov urili v bazi ameriške kopenske vojske v Grafenwohrju v Nemčiji. Sistem patriot potrebuje posadke z več deset vojaki, urjenje pa običajno traja nekaj mesecev. ZDA so sisteme patriot že poslale na Poljsko, pred tem v Izrael in Savdsko Arabijo, pa tudi v Južno Korejo in Japonsko. Sisteme so med drugim kupili tudi Nemci.
Scholz: Putin v Ukrajini ni dosegel niti enega cilja
“Niti eden od Putinovih načrtov se ni uresničil,” je izjavil nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da je ruski predsednik naredil temeljno napako. “Verjel je, da lahko izsuši evropsko solidarnost tako, da nam zapre plinsko pipo,” je dejal.
Pred tem je po besedah nemškega kanclerja Vladimir Putin verjel, da lahko njegove enote v nekaj dneh zavzamejo Ukrajino, in domneval, da sta Evropa in demokratični Zahod preveč razdeljena, da bi lahko učinkovito pomagala napadeni državi. Toda, kot je dejal Scholz, se je motil “glede poguma Ukrajincev, Evrope, nas, značaja naših demokracij, naše volje, da se upremo maniji velikih sil in imperializmu”. Ob tem je napovedal nadaljevanje podpore Ukrajini tako dolgo, kot bo to potrebno.
“Naši zavezniki točno vedo, da se lahko zanesejo na nas. Vedo, da če bo treba, bomo branili vsak kvadratni meter ozemlja zavezništva,” je bil jasen kancler, ki je ob tem napovedal, da bo imel Nato od leta 2025 stalno na voljo 30.000 nemških vojakov.
Rusija poroča o rekordni žetvi žita
Več kot devet mesecev po invaziji na sosednjo Ukrajino je Rusija sporočila, da je letošnja žetev žita rekordna in bo po pričakovanjih znašala 150 milijonov ton. Da bo letošnja žetev rekordna, je v ruskem parlamentu napovedal kmetijski minister Dmitrij Patrušev. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bila v skupni izkupiček všteto tudi žito, ki ga je Rusija nezakonito ukradla z okupiranih ukrajinskih ozemelj. Da je pokradla velike količine žita, Rusijo vztrajno obtožuje tudi Kijev.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je novembra na podlagi satelitskih slik sporočila, da je Rusija do tedaj na okupiranem teritoriju požela za okoli 5,8 milijona ton pšenice v vrednosti ene milijarde dolarjev. Tudi brez ukrajinskega žita pa bo, kot kaže, ruska žetev letos precej višja od lanske, ko je znašala 120 milijonov ton. Doslej je Rusija žetveni rekord beležila leta 2017, ko so poročali o 135 milijonih ton pobranega žita. Po besedah Patruševa so letos pridelali tudi več sladkorne pese, soje, ogrščice, krompirja, sadja in zelenjave kot leto prej.
Rusija je med vodilnimi svetovnimi izvozniki žita, njihova žetev pa močno vpliva na cene na mednarodnem trgu. Cene žita so se letos po ruski invaziji na Ukrajino močno zvišale, tudi zaradi ruske pomorske blokade ukrajinskih pristanišč. Moskva namerava izvoz žita prihodnje leto podvojiti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje