Življenje v državi meglene prihodnosti

Mnenja 14. Jan 202308:123 komentarji
Sarajevo v megli in smogu
Foto: PROFIMEDIA

Politične elite v Bosni in Hercegovini delajo vse, da napetosti med tremi konstitutivnimi narodi živijo še naprej, v svoji analizi razmer piše novinar N1 Sarajevo Nikola Vučić. Zakaj je stanje v državi tako brezupno, kaj naj stori EU, kdo uteleša "evropskega luciferja" in kdo mora za ohranitev miru pogoltniti grenko pilulo?

Bosna in Hercegovina je ena od držav nekdanje Jugoslavije, ki ima še vedno najpočasnejši gospodarski in socialni razvoj. V nasprotju s Slovenijo, ki je prva vstopila v Evropsko unijo, je Bosna in Hercegovina status kandidatke za članstvo v EU dobila šele konec lanskega leta. Ta “napredek” pa je še najmanj rezultat dela bosanskih politikov, ki še vedno niso sestavili nove vlade po volitvah oktobra 2022.

Politične razmere so tesno povezane z družbenimi mednacionalnimi odnosi, zato tri desetletja politične elite – ki institucionalno predstavljajo Srbe, Hrvate in Bošnjake ali se vsaj opredeljujejo kot pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov – delajo vse, da napetosti še naprej živijo, ampak pod nadzorom.

Toda ali gre za hudičevo igro z ognjem? Tako se zdi.

Zadnji nacionalistični politični performans so izvedli 9. januarja nedaleč od Sarajeva, v vzhodnem delu Sarajeva (ki pripada entiteti Republiki Srbski, ločeni administrativni enoti ob Federaciji BiH). Tam so se politični voditelji bosanskih Srbov na čelu z novoizvoljenim predsednikom entitete udeležili vojaške slovesnosti ob praznovanju dneva Republike Srbske, na datum, ki je milo rečeno neprimeren in ga je kot takega zavrnilo Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

Preberite še: Ministrica Fajon v Sarajevu: “S statusom kandidatke smo državi ponudili roko”

Praznovanje ob dnevu Republike Srbske
PROFIMEDIA

Razlog za to neprimernost je njena diskriminatornost, saj 9. januar velja za pravoslavni praznik svetega Štefana, ki ga imajo nekatere politične elite v Republiki Srbski za zaščitnika entitete. Po drugi strani je ta datum sporen tudi z vidika zgodovinskih dejstev, ki kažejo, da je bila deklaracija o razglasitvi republike srbskega naroda v Bosni in Hercegovini sprejeta 9. januarja 1992, večinsko prebivalstvo Bosne in Hercegovine pa meni, da je bil to začetek strategije, ki bo pripeljala do etničnega čiščenja in nazadnje do genocida, storjenega julija 1995.

Mostar Mostar
Foto: PROFIMEDIA
Tržnica v Sarajevu Tržnica v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Mostar, pogled skozi poškodovano stavbo Mostar, pogled skozi poškodovano stavbo
Foto: PROFIMEDIA
Baščaršija v Sarajevu Baščaršija v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Baščaršija v Sarajevu Baščaršija v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Ulična umetnica igra na violino v Sarajevu Ulična umetnica igra na violino v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Igranje šaha v Sarajevu Igranje šaha v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Ruševine v Sarajevu Ruševine v Sarajevu
Foto: PROFIMEDIA
Sarajevo v megli in smogu Sarajevo v megli in smogu
Foto: PROFIMEDIA
Ivica Dačić in Milorad Dodik na praznovanju dneva Republike Srbske Ivica Dačić in Milorad Dodik na praznovanju dneva Republike Srbske
Foto: PROFIMEDIA

Kakšna je vloga Milorada Dodika pri destabilizaciji Bosne in Hercegovine? Po mnenju številnih mednarodnih poznavalcev Balkana, pa tudi neodvisnih intelektualcev v BiH, je Dodikova vloga ključna, saj je ključna figura Putinove destabilizacijske igre na Zahodnem Balkanu. To potrjuje nedavno priznanje, ki ga je Dodik v imenu Republike Srbske podelil Putinu. Vendar temu ultranacionalističnemu političnemu voditelju daje legitimiteto več sto tisoč Srbov v Bosni in Hercegovini. Ti ga imajo za “pravega zaščitnika srbskih interesov”, njegov politični diskurz pa temelji na rasističnih, islamofobnih komentarjih, žalitvah in zanikanju genocida in travmatičnih izkušnjah Bošnjakov in Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Tiho podporo Dodikovemu nenehnemu “igranju z ognjem” daje vodja Hrvaške demokratske skupnosti v BiH Dragan Čović. Ta uteleša pretkanega evropskega luciferja v BiH, ki se izogiba obsojanju Dodikovih nacionalističnih in secesionističnih teženj. Poleg tega so javnosti znane njegove nedavne izjave, ko je Srbom v BiH v prijateljskem tonu sporočil, “naj varujejo Republiko Srbsko”.

Porušena hiša v Srebrenici
PROFIMEDIA

Bosna in Hercegovina se še vedno spoprijema z izzivi reform, sprave in notranje stabilizacije, največji pritisk pa je na bošnjaško politično komponento, ki se ji nalaga občutek odgovornosti za stabilnost BiH, saj so Bošnjaki večinski narod v državi. To bošnjaške sekularne in versko motivirane politike vodi v izziv, da po izkušnji genocida, izgona in političnega ponižanja pogoltnejo grenko pilulo za ohranitev miru v lastni državi.

Zahodne mednarodne diplomatske elite bi morale upoštevati dejstva, ki Bosno in Hercegovino držijo na naslovnicah svetovnih medijev z vedno slabimi novicami. Naj vendarle pokažejo pogum in podprejo demokratične sile v BiH, s katerimi bodo obudile evropsko pot te balkanske države.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar