Iz Visokega komisariata ZN za begunce so pozvali k ukrepanju na mejah držav EU z Belorusijo, od koder prihajajo vesti o nehumanem ravnanju z begunci in migranti. Kot so med drugim sporočili z UNHCR, prisilno vračanje oseb, ki onemogoča dostop do ozemlja in azila, krši človekove pravice. O migracijah in varovanju zunanjih mej EU pa so se na današnjem vrhu pogovarjali tudi voditelji držav Unije, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovila dolgoletno stališče, da "ne bo financiranja bodeče žice in zidov".
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes zahteval nujno ukrepanje na mejah med Belorusijo in državami EU, od koder so doslej poročali o več smrtih med migranti, ki jo želijo prečkati. Kot so sporočili, je pomembno rešiti življenja in preprečiti trpljenje prebežnikov. Po navedbah UNHCR je doslej na meji med Belorusijo in njenimi sosedami iz Unije – Latvijo, Litvo in Poljsko – umrlo že skupno osem ljudi. O zadnji smrti so poročali ta teden.
Več skupin beguncev in migrantov je po navedbah agencije tedne preživljalo v izjemno slabih pogojih, ki se bodo s prihodom zime še poslabšali. “Nesprejemljivo je, da so ljudje umrli, usoda drugih življenj pa je negotova,” je sporočila direktorica UNHCR za Evropo Pascale Moreau. Kot je povedala, so talci političnega zastoja, ki da ga je treba rešiti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
V zadnjih mesecih je več tisoč migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda, prečkalo ali pa poskusilo prečkati mejo iz Belorusije v države Vzhodne Evrope. Bruselj trdi, da za tem stoji beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je zaradi sankcij EU obljubil povračilne ukrepe in uporabo migrantov v ta namen označuje za “hibridni napad”.
Prisilno vračanje, ki krši človekove pravice
Poljska, ki namerava na meji zgraditi zid, je tja napotila približno 6.000 vojakov in uvedla izredne razmere, ki med drugim humanitarnim organizacijam onemogočajo nudenje pomoči. UNHCR navaja, da je od sredine avgusta na meji ostalo ujetih 32 Afganistancev, ki niso mogli na nobeni strani zaprositi za azil ali kakršnokoli pomoč. 16 izmed njih se je ta teden poskusilo prebiti v Poljsko, a so jim tam niso dovolili zaprositi za azil in so jih po nekaj urah prisili v vrnitev v Belorusijo.
“Ko temeljne človekove pravice niso zaščitene, so ogrožena življenja,” je sporočila Moreau in izpostavila, še, da “push-backi, ki onemogočajo dostop do ozemlja in azila, kršijo človekove pravice”.
Nestrinjanje glede fizičnih pregrad na mejah
Migracije in varovanje meja sta bili sicer temi tokratnega vrha EU, pri čemer so nekatere članice Unije izpostavile vprašanje financiranja fizičnih ovir na mejah. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ponovila dolgoletno stališče o tem, da “ne bo financiranja bodeče žice in zidov”. EU sicer zagotavlja sredstva za infrastrukturo za zaščito zunanje meje, a so po besedah slovenskega premierja Janeza Janše tolmačenja, kaj je to infrastruktura, različna.
Med članicami EU se sicer vrstijo pozivi k financiranju fizičnih ovir na mejah z evropskim denarjem. V začetku meseca je 12 članic, med njimi baltske države, Poljska in Avstrija, v skupnem pismu pozvalo, naj bo z evropskimi sredstvi mogoče prednostno financirati tudi postavljanje ograj ali drugih ovir na mejah. Pismo, ki so ga poslali Evropski komisiji, je podprl tudi notranji minister Aleš Hojs.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!