Znanstveniki s Harvarda so odkrili način, kako pomladiti celice pri miših. Menijo, da bi enak postopek nekoč lahko uporabili tudi na ljudeh, s čimer bi ustavili staranje in preprečili s staranjem povezane bolezni, kot so rak, srčna obolenja ali Alzheimerjeva bolezen. Čeprav je takšen znanstveni preboj še leta stran, znanost že ima odgovore, kako upočasniti staranje tudi zunaj laboratorija.
V laboratoriju ameriškega molekularnega biologa Davida Sinclairja na Harvardu so miši, ki se ne starajo. Sinclair in njegova ekipa sta z uporabo beljakovin, ki odrasle celice spreminjajo v matične, starajoče se celice v miših, “resetirala” v njihovo zgodnejšo različico. Prvi preboj so harvardski znanstveniki dosegli leta 2020 – starim mišim s slabim vidom in poškodovanimi mrežnicami so ne le povrnili vid, temveč ga celo dvignili na raven njihovih potomcev.
“Gre za trajno ponastavitev. Mislimo, da je to univerzalen proces, ki bi ga lahko uporabili tudi na človeškem telesu in ga tako pomladili,” je povedal Sinclair, ki se že 20 let ukvarja z načini, kako ustaviti staranje. “Če pomladimo celice, se nekatere bolezni ne bodo razvile. Danes imamo tehnologijo, s katero lahko človek doseže sto let brez skrbi, da bi pri sedemdesetih dobil raka, pri osemdesetih srčno obolenje in pri devetdesetih Alzheimerjevo bolezen. To je svet, ki prihaja. Vprašanje je le, kdaj. Za večino od nas se bo to zgodilo še za čas naših življenj.”
Sodobna medicina se ukvarja z boleznimi, ne naslavlja pa njihovega vzroka – staranja. “Vemo, da ko pri miši pomladimo organ, kot so možgani, s tem v možganih odpravimo bolezni, povezane s staranjem. Spomin se vrne, demenca izgine.” Sinclair verjame, da bo pomladitev celic v prihodnosti najboljši način za zdravljenje bolezni, ki danes težijo velik del človeštva.
“Gumb za reset”
V Sinclairjevem laboratoriju sta dve miši: ena mlada, druga stara in slabotna. Toda gre za brata in sestro, rojena v istem leglu, le da so pri eni miši genetsko pospešili proces staranja. Če je mogoče to, se je spraševal Sinclair, ali bi lahko dosegli tudi obratni proces?
Japonski raziskovalec in Nobelov nagrajenec na področju biomedicine dr. Šinja Jamanaka je že reprogramiral odrasle človeške kožne celice, da so se vedle kot zarodne ali večfunkcijske matične celice. To pomeni, da so se lahko razvile v katerokoli celico v telesu. Toda ko se celice z Jamanakovim procesom spremenijo v matične, izgubijo svojo identiteto, pozabijo, da so bile prej krvne, srčne ali kožne celice. Tako so primerne za “ponovno rojstvo”, ne pa pomladitev.
Laboratoriji po svetu so se lotili reševanja te težave. Sinclairjeva ekipa je izbrala tri Jamanakove faktorje, ki niso izbrisali identitete celic, in jih dodala nenevarnemu virusu. Virus je nato prenesel pomlajajoče faktorje poškodovanim živčnim celicam mrežnice v očesnem ozadju miši. Poškodovani nevroni v očesu miši so se pomladili, zrasli so celo novi aksoni (živčne povezave med očesom in možgani). Od takrat je Sinclair isti postopek reproduciral tudi na mišjih mišicah in možganih, trenutno pa v laboratoriju upajo, da bodo kmalu lahko pomladili celotno telo miši.
“Celice nekako vedo, da se lahko telo ‘resetira’, vedo, kateri geni so bili vključeni, ko so bili še mladi,” je pojasnil Sinclair. “To je regeneracijski sistem, ki ga že uporabljajo nekatere živali – ko močerad izgubi ud, mu zraste nazaj. Enako bomo lahko storili z ribjim repom ali mišjo tačko.”
Spremembe so pri miših trajale več mesecev, a pomlajene celice ne zamrznejo v času. Ko se enkrat resetirajo, se staranje nadaljuje kot običajno. Ko se miši spet postarajo, postopek ponovijo. “Našli smo način, kako ponastaviti uro. Telo se zbudi in spomni, kako postati spet mlado, četudi je v resnici staro in bolno,” je razložil Sinclair.
Znanost že ve, kako upočasniti staranje
Študije, kjer bi proces genetskega pomlajevanja miši prenesli tudi na ljudi, so še v povojih. Preden bodo na ljudeh stekle klinične raziskave, ki bi potrdile, da je postopek varen in uspešen, bodo minila leta. Medtem ko čakamo, da nas pomladi znanost, pa se lahko zatečemo k mnogim drugim znanstveno potrjenim načinom, kako upočasniti staranje in ponastaviti našo biološko uro.
Nasveti, ki jih je navedel Sinclair, so preprosti: jejte hrano rastlinskega izvora, jejte manj pogosto, dovolj spite, telovadite vsaj trikrat na teden, ne obremenjujte se z nepomembnimi stvarmi in imejte dober družbeni krog.
Vse to vpliva na naš epigenom. To so, poenostavljeno, beljakovine in kemične snovi na naših genih, ki “vklapljajo in izklapljajo določene gene”. Če smo denimo rojeni z gensko predispozicijo za srčna obolenja ali sladkorno bolezen, lahko telovadba, dobra dieta, spanec in izogibanje stresu zatrejo aktivacijo teh genov. Z našimi odločitvami lahko torej vplivamo na naš epigenom ter tako svojo genetsko usodo vzamemo v svoje roke, pravijo strokovnjaki.
Še en polemičen način podaljševanja življenja pa je omejevanje vnosa kalorij. Če človek poje manj hrane – ne da bi pri tem stradal – si lahko podaljša življenje. Raziskave na črvih, rakih, polžih, mušicah in glodalcih so dokazale, da omejevanje kalorij preloži pojav s starostjo povezanih bolezni, kot so rak, srčne bolezni in sladkorna bolezen. Določene študije so dokazale, da se z omejevanjem kalorij lahko življenjska doba celo podaljša: v študiji iz leta 1986 so miši zaužile zgolj tretjino svojih običajnih kalorij ter živele 53 mesecev. Miši, ki jih imajo ljudje kot domače ljubljenčke, živijo okrog 24 mesecev.
Študije na ljudeh so bile manj obetavne. Delno zato, ker je bil cilj mnogih izguba telesne teže in ne dolgo življenje. Sinclair pa pravi, da je s tem, ko je začel jesti zgolj en obrok na dan, najbolj pripomogel k biološkemu pomlajevanju svojega telesa. Star je 53 let, njegovo telo pa 42 let.
Avtorica izvornega članka: Sandee LaMotte, CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje