Z vročimi poletnimi dnevi okoli nas brenčijo komarji, ki so ne le nadležni, temveč ponekod po svetu lahko tudi smrtno nevarni. Zaradi vse hitrejših podnebnih sprememb ter povečane mobilnosti ljudi in živali se komarji in povzročitelji bolezni širijo na nova območja, v prihodnje pa lahko zato pričakujemo tudi več epidemij. Kako nadzirati bolezni, kako se jim izogniti? Kaj in kako raziskujejo slovenski raziskovalci oziroma raziskovalke? In – kar zanima vsakega od nas – kako se ubraniti nadležnega pikanja komarjev?
V svetu obstaja več kot 3.500 vrst komarjev, od tega jih v Evropi poznamo okoli 120. V Sloveniji so doslej zaznali 35 vrst komarjev, vendar se bo številka nedvomno še povečala, ocenjuje dr. Katja Kalan z Univerze na Primorskem, vodilna raziskovalka komarjev v Sloveniji. Na sosednjem Hrvaškem namreč poznajo približno 50 vrst, zato podobno številko raziskovalci pričakujejo tudi pri nas.
Prvi vseslovenski monitoring komarjev
Raziskav avtohtonih in invazivnih vrst komarjev (invazivne vrste so tujerodne vrste, ki se pri nas ustalijo in širijo ter ogrožajo ekosisteme, vrste, zdravje ljudi ali gospodarstvo) je bilo v Sloveniji v preteklosti malo, zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki živijo pri nas. To se bo spremenilo z novim projektom (Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji), ki ga vodi ugledna virologinja dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
V projektu bodo prek večletnega monitoringa prvič izpopolnili poznavanje vrst komarjev v Sloveniji ter vzpostavili temelje za sistem nadzora, ki bo pravočasno zaznal spremembe in vnos škodljivih mikroorganizmov v slovenski prostor.
Teče drugo leto terenskega dela
V okviru vseslovenskega monitoringa raziskovalci Univerze na Primorskem ter Prirodoslovnega muzeja Slovenije že drugo leto zapored enkrat mesečno na več lokacijah po Sloveniji vzorčijo komarje, ki jih nato analizirajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Doslej so vzorčili že na približno 80 lokacijah po Sloveniji, skupno pa so lani analizirali skoraj 4.000 skupin komarjev. Na nekaterih lokacijah je bilo število komarjev ekstremno veliko. V Verdu pri Vrhniki, kjer smo konec junija posneli spodnji video, se je v 24 urah v past ujelo več kot 1.200 komarjev. V povprečju so jih sicer v preteklih vzorčenjih na isti lokaciji v 24 urah ujeli približno 50, vendar je število odvisno od časa vzorčenja. Spomladi je tu komarjev številčno največ.
Na eni lokaciji, prav tako v Verdu, je bilo ob enem vzorčenju letos več kot 1350 komarjev v 24 urah, pravi Katja Kalan. Ali je letošnje leto glede komarjev res rekordno, kot so trdili nekateri mediji? Dr. Kalan odgovarja, da tega ne more komentirati, saj šele drugo leto zapored spremljajo komarje na nacionalni ravni. Jih je pa več kot lani, pravi.
Največji problem tigrasti komarji, viruse prenašajo tudi avtohtone vrste
Raziskovalci danes že vedo, da so poleg avtohtonih vrst v Sloveniji prisotne tudi tri invazivne vrste komarjev – japonski, korejski in tigrasti komar – ki predstavljajo nevarnost tako za ljudi kot tudi za pse. Najnevarnejši med njimi je tigrasti komar, ki lahko prenaša veliko število povzročiteljev bolezni in je vpleten v več izbruhov porajajočih se bolezni v Evropi v zadnjih letih.
Japonski in korejski komar doslej še nista bila opisana kot pomembna prenašalca in gostitelja patogenih mikroorganizmov, “a nihče ne ve, kaj se lahko zelo hitro zgodi”, opozarja dr. Avšič Županc. Vendar pa nevarnosti ne predstavljajo le invazivne vrste komarjev. Prenašanja virusov so namreč sposobne tudi nekatere avtohtone vrste, opozarja dr. Kalan. Prenašalec virusa Zahodnega Nila, o katerem se veliko govori predvsem konec poletja, ko se začne pojavljati večje število okuženih po Evropi, je tudi naš avtohtoni navadni komar.
arhiv K. Kalan
Tigrasti komar je iz jugovzhodne Azije prvič pripotoval v Evropo z ladijskim prevozom odpadnih avtomobilskih gum, v Albanijo leta 1997.
Najbolj problematičen je virus Zahodnega Nila
Skoraj vsakogar na svetu je že kdaj pičil komar. Poleg rdečice in nadležnega srbenja hujših posledic najverjetneje ni imel, saj večina vrst komarjev ni nevarna. Kljub temu pa je vsako leto po svetu več kot milijon človeških žrtev, ki so posledica pika okuženega komarja. Komarji namreč spadajo med najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi. S patogeni, ki jih prenašajo, ogrožajo skoraj polovico svetovnega prebivalstva.
Mrzlica denga, malarija, čikungunja (chikungunya) in mrzlica Zahodnega Nila – za večino teh bolezni, ki jih povzročajo s komarji prenosljivi mikroorganizmi, cepiv ali zdravil ne poznamo, edini način, da se pred njimi ubranimo, pa je, da se poskušamo komarjem in njihovim pikom izogniti. Da bi morebitne izbruhe bolezni lahko uspešno omejili, je potreben neprestan nadzor nad populacijo komarjev na ravni držav, poudarjajo raziskovalci.
James Gathany, CDC
Japonski komar oziroma Aedes japonicus je ena od invazivnih vrst komarjev.
Virus Zahodnega Nila je sicer po besedah virologinje Avšič Županc gotovo “številka ena” med virusi, ki jih v Sloveniji prenašajo komarji, saj se najpogosteje prenaša. Sezonski izbruhi mrzlice Zahodnega Nila so v sredozemskih državah postali stalnica, v nekaterih državah pa je virus že endemičen. Nazadnje je bil večji izbruh Zahodnega Nila v Evropi leta 2018, ko je bila v Sloveniji tudi prvič dokazana prisotnost tega virusa v komarjih, a zaenkrat lahko še vse obvladujemo, poudarja virologinja.
Od leta 1996 se v Evropi redno pojavljajo tudi izbruhi z manj znanim virusom Usutu, ki redkeje povzroča težje oblike bolezni pri ljudeh, zelo pogosto pa pri pticah. Zanj so še posebej dovzetni kosi. Vsako leto ga po besedah virologinje dokažejo v več skupinah komarjev v Sloveniji, prenašalec pa je tako kot za virus Zahodnega Nila naš avtohtoni navadni komar.
N1
Od blage vročinske bolezni do smrti
Virusa lahko povzročita različne poteke bolezni – od oblik brez kliničnih znakov do blažjih vročinskih bolezni z izpuščaji in slabim počutjem. Še posebej pri virusu Zahodnega Nila pa lahko pride tudi do težjih oblik bolezni, ko virus napade osrednji živčni sistem.
Večina okužb pri človeku poteka brez simptomov, v približno 20 odstotkih se izrazi v obliki vročinske bolezni z možnim izpuščajem, manj kot en odstotek pa je nevroinvazivnih, z okužbo osrednjega živčevja. Okužba z virusom Zahodnega Nila s prizadetostjo živčevja ima lahko zelo težek potek, pri približno 10 odstotkih takih bolnikov se konča s smrtjo. V letu 2018, ko je bil izbruh virusa Zahodnega Nila v vsem Sredozemlju in širše, smo imeli v Sloveniji dokazano štiri bolnike, ki so imeli nevroinvazivno obliko bolezni. Vročinske oblike bolezni pa je zelo težko ugotoviti, saj jih zdravniki načeloma redko pošiljajo v diagnostiko. A strokovnjaki ocenjujejo, da je na enega bolnika z dokazano nevroinvazivno obliko bolezni med 250-300 okužb v obliki vročinske bolezni.
Največja težava na svetovni ravni je malarija
Glede števila okuženih in bolnikov je največji problem med boleznimi, ki jih posredno povzročajo komarji, še vedno malarija, zaradi katere je po navedbah WHO leta 2018 umrlo 405.000 ljudi, od tega več kot 90 odstotkov v Afriki, epidemija koronavirusne bolezni pa naj bi zaradi obremenjenosti zdravstvenega sistema te statistike še okrepila.
Malarija je bila med prvo svetovno vojno razširjena v Trstu in na jugu Evrope, komarje, ki prenašajo povzročitelje te bolezni, pa najdemo tudi v Sloveniji. A verjetnosti, da bi pri nas izbruhnila malarija, trenutno ni, pravi Avšič Županc. Za ohranjanje tega parazita v naravnem okolju je namreč potrebnih tudi veliko drugih okoljskih dejavnikov, ki pa jih v našem prostoru za zdaj ni.
Komarji ščitarji največji strah raziskovalcev
Bolj kot komarjev mrzličarjev pa se v Evropi bojimo komarjev ščitarjev (Aedes aegypti), ki poleg čikungunje, rumene mrzlice in Zike prenašajo tudi viruse denge, najpogostejše virusne povzročitelje bolezni, ki jih prenašajo komarji. Zaradi virusov denge namreč na leto zboli približno milijon ljudi po svetu, bolezen pa je razširjena v vseh tropih in subtropih, kjer je prisoten komar ščitar, ki virus prenaša.
Profimedia
Kot zelo uporabna metoda za omejevanje primerov mrzlice denga pa se je pred kratkim potrdila metoda z bakterijo Wolbachia, ki komarjem preprečuje prenos virusa na človeka. V prelomni študiji, ki so jo objavili junija, so namreč dramatično upadli primeri mrzlice denga na območjih s komarji, v katere so vstavili omenjeno bakterijo. Število primerov mrzlice denga se je zmanjšalo za kar 77 odstotkov, z boleznijo povezane hospitalizacije pa so upadle za kar 86 odstotkov.
Komar ščitar se v južni Evropi še ni razširil, ustalil pa se je že na zahodni obali Rdečega morja ter Madeiri. Da bi se komar ustalil tudi pri nas, je ena največjih bojazni slovenskih strokovnjakov in raziskovalcev, a se temu verjetno v prihodnje, tudi zaradi podnebnih sprememb, ne bo mogoče izogniti.
Za zdaj so celinsko podnebje sposobna preživeti le jajčeca tigrastega, japonskega in korejskega komarja, ne vemo pa, kaj se bo dogajalo s podnebnimi in drugimi okoljskimi dejavniki v prihodnje. Vidimo, da se spremembe v zadnjih desetih letih dogajajo izjemno hitro, pojasnjuje Avšič Županc.
Virusi, ki jih prenašajo komarji ščitarji, prisotni tudi v Evropi
Poleg nevarnosti, da se komarji zaradi podnebnih sprememb lahko razširijo na nova zemljepisna območja, pa težavo predstavljajo tudi mednarodna potovanja, s katerimi viruse vnašamo v države, kjer jih prej ni bilo, ter mutacije virusov, zaradi katerih postanejo bolj odporni in prilagojeni za preživetje v različnih gostiteljih.
Viruse, ki jih prenaša komar ščitar, lahko tako s potovanji vnašamo tudi v evropske države, kljub temu da komar tam ni prisoten. Zaradi mutacije virusa čikungunja, ki se je zgodila pred 15 leti, pa se ta lahko z bolnika sedaj prenaša ne le na komarje ščitarje, temveč tudi na komarje drugih vrst. Tigrasti komar, ki je v Sloveniji že ustaljen, je denimo za virus čikungunja že zelo dovzeten in ga lahko v sebi uspešno ohranja in prenaša naprej, nekoliko manj uspešno pa to počne z virusom denge.
Profimedia
Vsako leto zato v južni Evropi – predvsem na jugu Francije, Italije, pa tudi na Hrvaškem – potrdijo kakšnega bolnika in manjši izbruh tako virusa denge kot tudi virusa čikungunja. V Sloveniji do zdaj še nismo zabeležili nobenega izbruha teh virusov, zato seveda tudi izvajamo monitoring in nadzor, pojasnjuje dr. Avšič Županc. Vsako leto pa dokažemo ducat primerov okužb z virusom denga ali posamične primere okužbe z virusom čikungunja pri bolnikih, ki se okužijo na potovanjih v endemična področja teh bolezni.
Epidemije bi lahko bile pogostejše
Zaradi vse hitrejših podnebnih sprememb ter večje mobilnosti ljudi in živali bi epidemije lahko sčasoma postale pogostejše, meni virologinja Avšič Županc. “V prihodnje se nam lahko zgodi tudi kakšna večja epidemija virusa Zahodnega Nila, saj imamo vse pogoje – virus je tukaj z nami in je že ustaljen. Prav tako se lahko zgodijo manjši izbruhi ali celo epidemije drugih patogenov, ki zaenkrat v Sloveniji še niso prisotni. Tak je denimo virus čikungunja, ki ga lahko zelo uspešno prenaša pri nas že zelo udomačen tigrasti komar.”
Da bi jih lahko pravočasno preprečili, pa potrebujemo zelo natančen in stalen nadzor oziroma monitoring nad prenašalci v našem prostoru in nad povzročitelji v teh prenašalcih. “Čim se opazi karkoli nenavadnega, je treba takoj poročati, alarmirati in ukrepati po določenih postopkih,” poudarja virologinja. “Z začetkom monitoringa s tekočim projektom analiziramo komarje v realnem času, s čimer je omogočen sistem zgodnjega obveščanja (angl. Early warning system) ob pojavu virusov v Sloveniji,” še dodaja.
Borut Živulovič/ BOBO
Zaradi vse hitrejših podnebnih sprememb ter večje mobilnosti ljudi in živali bi epidemije lahko sčasoma postale pogostejše, meni virologinja Avšič Županc.
Sistematičnega monitoringa v Sloveniji doslej ni bilo
Medtem ko imajo mnoge države takšen nadzor že zelo dobro vpeljan, v Sloveniji doslej sistematičnega monitoringa na ravni države ni bilo, kar se je spremenilo z novim projektom.
“Ne gre le za raziskovalno pomemben projekt, temveč ima velik aplikativni pomen. Ob izbruhu neke bolezni, ki jo posredno povzročajo komarji, bomo vedeli, katere vrste komarjev so prisotne na nekem območju in kdaj jih je največ. Poznavanje vrstne sestave komarjev in njihove sezonske dinamike je ključno pri načrtovanju zatiranja komarjev in s tem omejevanju primerov bolezni,” je povedala dr. Kalan.
Raziskovalci se nadejajo, da bodo v okviru projekta postavili temelje za nadzor in spremljanje, za katerega bi morala po mnenju Avšič Županc v okviru redne javne službe skrbeti država in ne raziskovalci. “To zahteva ogromno angažiranosti in dela različnih ljudi. Mi to znamo, imamo izjemne izkušnje pri vodenju takšnih projektov, a to ni naša osnovna dejavnost,” poudarja Avšič Županc.
Zatiranje komarjev v Sloveniji
V Sloveniji sicer niso predvideni ukrepi za zatiranje komarjev, dokler so ti le nadležni. Medtem ko se ponekod v evropskih državah za zatiranje komarjev na prostem pogosto uporablja vrsto insekticida – larvicid – za zatiranje ličinke komarjev, pa pri nas ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije na prostem. Izjemoma bi bila uporaba insekticida strokovno upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, pojasnjujejo na NIJZ.
“Menimo, da prisotnost in povečano število komarjev ne opravičujeta rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju, da se zmanjša njihovo število. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem v Sloveniji, ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke,” dodajajo na NIJZ.
BOBO/Žiga Živulović jr.
Posamezne občine slovenske Istre so se sicer lani tigrastega komarja lotile s kemikalijo Aquatain za zatiranje ličink tigrastega komarja. Gre za okolju prijazno sredstvo na osnovi silikona, ki so ga vnašali v peskolove in kanalizacijske jaške.
Za zmanjšanje neugodja zaradi pikov komarjev svetujejo, da ljudje čimbolj omejijo izpostavljenost komarjem ter da odstranjujejo posode in predmete s stoječo vodo, pokrivanje zbiralnikov vode, izpraznitev vrtnih bazenov, ko se ne uporabljajo, pospravljanje odpadkov, ki lahko zadržujejo vodo, saj v vodo izlegajo jajčeca. Svetujejo tudi namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata, ko je komarjev največ, pa naj bomo na prostem oblečeni v obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami. Smiselna je uporaba repelentov, ki zmanjšajo število pikov komarjev.
S komarji se bo treba sprijazniti
Komarji so za večino ljudi predvsem nepotrebna nadloga, ki nam v poletnih dnevih pije kri, v mnogih delih sveta pa je povzročitelj številnih bolezni in smrti. Zakaj jih ne bi torej preprosto iztrebili, se sprašujejo mnogi? “Vsem se zdi to dobra ideja, a ne vemo, kaj bi se potem zgodilo v ekosistemu. Ekološko nišo bi lahko zasedla druga vrsta, kar bi lahko imelo še večje posledice za nas,” opozarja dr. Kalan.
S komarji se bomo zato morali očitno enostavno sprijazniti ter svoje aktivnosti prilagoditi tako, da se jim lahko izognemo, na ravni države pa vzpostaviti monitoring ter jasne in učinkovite strategije spopadanja z morebitnimi izbruhi bolezni.
O raziskavah, ali bi s tehnologijo genskega inženiringa lahko v prihodnosti morda iztrebili ali omejili le tiste vrste komarjev, ki nosijo nevarne bolezni, in kaj na tem področju dela Slovenec Nace Kranjc, pa preberite v spremljevalnem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje