Kakšne možnosti so na voljo za zdravljenje plešavosti in zakaj rešitev ne gre iskati med stotinami izdelkov, ki skačejo iz spletnih oglasov in influencerskih objav? Koliko je uspešnost terapije odvisna od denarnega vložka in zakaj najcenejšega dejansko učinkovitega sredstva za spodbujanje rasti las v Sloveniji ni mogoče dobiti?
Človeški lasje so skozi zgodovino služili številnim različnim estetskim idealom in simbolnim pomenom. Glava brez las je prav tako v različnih zgodovinskih obdobjih in kulturah nosila več različnih sporočil, od religiozne predanosti do pripadnosti določeni ideologiji.
Neprostovoljno izgubljanje las pa je bilo, vsaj tako pričajo zgodovinski zapisi, od nekdaj dojeto kot nadloga.
Arheologi so v ohranjenih zapisih iz starega Egipta našli več različnih “kreativnih” receptov za pripravke proti plešavosti, kot je zmleta mešanica datljev, pasjih šap in oslovskih kopit, kuhana v olju.
Stara zaveza vsebuje kruto zgodbo o preroku Elizeju, ki so ga otroci ob prihodu v Betel zasmehovali zaradi plešavosti. “Nazadnje se je obrnil, jih pogledal in preklel v Jehovovem imenu. Takrat sta iz gozda prišli dve medvedki in 42 od teh otrok raztrgali,” je zapisano v drugi knjigi kraljev.
Na spodnji sliki je karikatura tega prizora iz leta 1892, ki jo je ustvaril Watson Heston.
Vir: Wikipedia
Plešavost je zaposlovala tudi številne znamenite zgodovinske osebnosti. Grški zdravnik Hipokrat je sebi in drugim predpisoval mazilo iz opija, hrena, rdeče pese, začimb in golobjih iztrebkov.
Julij Cezar naj bi preizkušal številne recepte za boj proti plešavosti, pomagala naj bi mu tudi Kleopatra, na koncu pa naj bi mu za prikrivanje pleše najbolje služil lovorov venec.
Skozi praktično vsa zgodovinska obdobja so spretni trgovci in zdravilci ljudem prodajali pripravke, ki naj bi jim vrnili bujno lasišče. Na spodnji sliki je oglas za lovacrin, sredstvo za “rast las”, ki je bil leta 1905 objavljen v časniku Slovenski narod.
Slovenski narod; 1905 (Vir: Dlib)
Tudi danes ni nič drugače. Lekarne, drogerije in spletne prodajalne so založene z različnimi šamponi, preparati in prehranskimi dopolnili, kaj naj bi krepili lase in spodbujali njihovo rast.
A po vseh letih raziskovanja in iskanja načinov, kako ohraniti in ali celo povrniti bujno lasišče, je nabor dokazano učinkovitih terapij še vedno precej kratek. In tistih izdelkov, ki največkrat skačejo iz oglasov, ni med njimi.
“Za prodajalce raznih pripravkov, ki so danes na tržišču, ne bom rekel, da so goljufi in prevaranti, vsekakor pa izkoriščajo stisko ljudi,” je jasen dermatolog dr. Borut Žgavec, eden največjih strokovnjakov za trihologijo (veda o boleznih lasišča) v Sloveniji. “Pacienti so v stiski, ko začnejo izgubljati lase, in najlažje je iti v drogerijo ali lekarno in kupiti šampon proti izpadanju las ali kaj podobnega.”
Tovrstni izdelki po njegovih besedah običajno temeljijo na nepopolnih raziskavah z omejeno vrednostjo. “V ozadju pa ni nekih resnih medicinskih študij, na osnovi katerih bi lahko jaz kot zdravnik to svetoval in priporočal pacientu.”
“Električna” krtača za lase iz leta 1872, ki je obljubljala novo rast las (Foto: Muzej britanskega Kraljevega farmacevtskega društva)
Prva stvar, na katero nas je opozoril dr. Žgavec, je, da je plešenje oziroma s tujko alopecija skupen simptom številnih različnih bolezni in stanj. Zato je pred morebitnim zdravljenjem ključno postaviti ustrezno diagnozo.
“Največja napaka je ukrepanje na lastno pest, preden sploh vemo, kaj zdravimo,” je dejal Žgavec. Vsako izgubljanje las namreč ni normalen starostno pogojen proces, v ozadju se lahko skrivajo avtoimunska obolenja in motnje v delovanju organizma.
Kolagenska laž
Trenutno so za rast las precej popularna prehranska dopolnila s kolagenom, je opozoril dr. Žgavec. “To je z medicinskega stališča v bistvu nesmisel, ker kolagen, ki ga zaužijemo, pri rasti las in nohtov nima nobene zveze. Kolagen je beljakovina, ki v našem črevesju razpade na aminokisline, ne pa se vgradi v tkiva. To je isto, kot če bi za pridobivanje mišične mase samo pojedli en zrezek na dan.”
Tisoč in en vzrok za izgubljanje las
Nekatere alopecije so posledica nepravilnega razvoja lasnih mešičkov v maternici. Nekatere so posledica stresnega odziva organizma. Tak primer je t. i. telogeni efluvium, nenadno izpadanje las kot odziv na nalezljivo bolezen ali katerega od drugih stresnih dejavnikov.
“Različnih vzrokov telogenega efluviuma je več sto,” je pojasnil dr. Žgavec. “Lasje izpadajo, vendar mešički ostanejo živi, in ko se tista motnja, ki je pripeljala do izpadanja, umiri in umakne, začnejo lasje počasi spet normalno rasti.”
Dr. Borut Žgavec (Foto: Denis Sadiković/N1)
Po njegovih besedah je to pogosto tudi razlog, zakaj so včasih razni preparati, vodice in šamponi videti učinkoviti. “Pacientu izpadajo lasje in jih začne uporabljati, nato pa začnejo spet rasti, zato to rast pripisuje izdelku. A lasje bi začeli rasti v vsakem primeru.”
Na drugi strani pa obstaja velika skupina t. i. brazgotinskih alopecij, pri katerih pa je napad imunskega sistema na dlačne mešičke tako agresiven in tako močen, da jih uniči. “Pri teh ne moremo več doseči, da bi lasje zrasli nazaj,” je bil jasen dr. Žgavec.
Pri brazgotinskih alopecijah sta zelo pomembna hitra diagnoza in zdravljenje, saj je proces odmiranja mešičkov z zdravili mogoče vsaj močno upočasniti. “Žal pa je vnetje, ki napada mešičke, v nekaterih primerih dokaj neopazno in pacienti težavo opazijo, ko je lasišče že precej razredčeno. Ali pa celo mislijo, da gre za redčenje zaradi moškega tipa plešenja in uporabljajo različne šampone in preparate, s katerimi jih skušajo prodajalci prinesti naokoli.”
Revolucionarno zdravilo proti alopecii areati
Evropska agencija za zdravila je lani odobrila uporabo zdravila Olumiant, sicer namenjenega zdravljenju revmatoidnega artritisa, za zdravljenje alopecie areate, avtoimunskega obolenja, ki povzroča propadanje lasnih mešičkov. Zdravilo z učinkovino baricitinib zavira delovanje imunskega sistema in je za del bolnikov z alopecio areato pomenilo revolucijo, saj jim je praktično v celoti povrnilo izgubljene lase.
Rezultati zdravljenja z baricitinibom (Foto: Univerza Yale/Profimedia)
So se pa hitro pojavili tudi pomisleki o varnosti, saj podatki kažejo, da uživanje t. i. zaviralcev janusovih kinaz, med katere spada tudi baricitinib, povečuje nevarnost za okužbe, težave s srčno-žilnim sistemom in tudi za rakava obolenja. Evropska agencija za zdravila je januarja letos svetovala previdnost pri njihovi uporabi.
Plešenje, s katerim se sreča večina moških
Vsako izgubljanje las pa seveda ni bolezensko. Moški tip plešenja – včasih so mu rekli androgenetična alopecija – je najpogostejši vzrok za izgubljanje las. “Ta proces se v blagi obliki začne pri vsakem človeku, ko se začne puberteta,” je pojasnil dr. Žgavec. “Pri tem tipu plešenja, ki se pojavlja tako pri ženskah kot pri moških, ne prihaja do bistveno povečanega izpadanja las, temveč gre za proces postopne miniaturizacije dlačnih mešičkov, predvsem zaradi vpliva moških spolnih hormonov.”
Lasni mešički postajajo vedno manjši, vedno bolj drobni in dlačica, ki jo proizvajajo, je vedno bolj drobna. “Na koncu postane tako majhna, da je s prostim očesom ne vidimo več.”
Foto: Profimedia
Za zdravljenje moškega tipa plešavosti, s katero se v življenju sooči večina moških, sta registrirani le dve zdravili. Obe poznamo že več desetletij.
Prva izbira je običajno minoksidil. Gre za zdravilo, razvito za zniževanje krvnega tlaka, ki je kot stranski učinek povzročalo okrepljeno rast dlak in las. Pod blagovno znamko Regaine ga je v obliki pene za nanos na lasišče mogoče brez recepta kupiti v lekarnah.
Drugo odobreno zdravilo je finasterid, ki je bilo prvotno razvito za težave s prostato, kot stranski učinek pa je povzročalo povečano poraščenost. Pod blagovno znamko Propecia ga je tako mogoče v lekarnah na beli recept kupiti tudi za boj proti plešavosti.
Se je pa tema dvema zdraviloma v zadnjem desetletju pridružilo več dopolnilnih terapij, ki lahko dodatno izboljšajo učinek zdravljenja.
Ena od že dolgo poznanih možnosti pa je seveda tudi presaditev las, ki pa pomeni kirurško prestavitev lasnih mešičkov z mesta, kjer jih je dovolj, na mesta, kjer las najbolj primanjkuje. V rokah izkušene in certificirane kirurginje ali kirurga je postopek načeloma zelo varen, strošek pa gre običajno v tisoče evrov.
Presajanje las (Foto: Profimedia)
Dr. Žgavec ob tem sicer opozarja, da presaditev ne zaustavi nadaljnjega plešenja. “Če ga po presaditvi ne zdravimo, se plešenje normalno nadaljuje in so čez nekaj let rezultati estetsko zelo neugodni — ostanejo čopki presajenih las, pleša pa se širi naprej. To je najpogostejša ‘napaka’ pri presajanju las.”
Nabor terapij odvisen od debeline denarnice
V boju proti moški plešavosti je običajno najučinkovitejša kombinacija več različnih terapij, je pojasnil. Uporabi minoksidila ali finasterida se lahko denimo doda obsevanje z različnimi lučkami točno določenih valovnih dolžin.
Ena od novejših terapij je tudi t. i. microneedling, zabadanje mikroskopskih iglic v lasišče, pri čemer poškodba kože spodbudi obnavljanje tkiva, zraven pa tudi aktivacijo lasnih mešičkov.
Foto: Profimedia
Nekatere terapije vključujejo vbrizgavanje učinkovin neposredno v lasišče.
Ni nujno, da bo terapija pri vas učinkovala
Nobena od terapij ali zdravil ni 100-odstotno učinkovita, nekateri ljudje se nanje sploh ne odzovejo oziroma pri njih nimajo učinka.
Gre pa za tek na dolge proge. “Prve učinke zdravljenja, ki jih lahko opazim s podrobnim pregledom, je mogoče pričakovati šele v pol leta. Pacient bo spremembo opazil šele po kakih dveh letih.”
Učinki zdravljenja pa ob prekinitvi terapije popustijo, zato je za uspeh potrebno tudi obilo vztrajnosti in samodiscipline.
Denis Sadiković/N1
Odločitev za način in obseg zdravljenja je odvisna od vsakega posameznika. “Pomembno je, kakšno je stanje pri pacientu in koliko je v zdravljenje pripravljen vložiti, tako v smislu angažiranosti pri rednem jemanju zdravil kot seveda tudi finančno,” je bil jasen Žgavec.
Vse terapije so namreč samoplačniške. Omejitev v boju proti moški plešavosti torej pogosto predstavlja predvsem debelina denarnice.
Pleša na vrhu glave najbolj hvaležna za zdravljenje
Pri odgovoru na zdravljenje je pomembno tudi, za kakšen vzorec plešenja gre, je opozoril dr. Žgavec. “Pleša, ki napreduje ob robovih čela navzgor, najslabše odreagira na zdravljenje. Tukaj imamo najslabše možnosti in je za kakršnekoli rezultate potrebno zelo hitro in zelo intenzivno zdravljenje.
Foto: Denis Sadiković/N1
Pleša na vrhu glave je po njegovih besedah bistveno bolj hvaležna za zdravljenje. “Včasih lahko že samo z lokalno terapijo dosežemo dobro izboljšanje.”
Najcenejša učinkovita terapija v Sloveniji ni dostopna
V ZDA in Avstraliji je v zadnjih letih med dermatologi vse bolj priljubljen nov način uporabe že dolgo znanega zdravila proti moški plešavosti. Minoksidil, ki ga je za boj proti izgubljanju las skladno z doktrino treba dvakrat na dan nanašati na lasišče, so začeli predpisovati v obliki tablet.
Tak način uporabe sicer nima regulatorne odobritve, zato zdravilo predpisujejo “off label”, za namen, ki ni specificiran v dovoljenju za trženje.
Težava je v tem, da je minoksidil v obliki tablet v Evropi izjemno težko najti. “Minoksidil se je več deset let nazaj uporabljal za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, a so ga nato izpodrinila druga, učinkovitejša zdravila,” je pojasnil dr. Žgavec.
Foto: Denis Sadiković/N1
Če bi bil minoksidil v obliki tablet na voljo, bi ga zagotovo predpisoval, saj je učinkovitost vsaj primerljiva z nanosom na lasišče, če ne celo boljša. “Nekaj pacientom sem ga že predpisal, vendar so ga šli iskat v tujino. V Sloveniji ga ni mogoče dobiti.”
Za širšo dostopnost zdravila bi moral steči postopek uradne registracije za nov namen zdravljenja, vključno z ustreznimi kliničnimi preizkušanji, vendar pa je to zaradi finančne računice malo verjetno. Minoksidil je namreč že stara učinkovina in je tako ni več mogoče patentirati, v obliki tablet pa je izjemno poceni. “Stane nekaj centov na dan,” je za New York Times dejal dermatolog z Univerze Yale dr. Brett King. “Nobene spodbude ni, da bi zapravili na desetine milijonov dolarjev za klinične študije.”
Pomemben element pri odločanju o uporabi zdravil za zdravljenje moške plešavosti je razmerje med pričakovanimi koristmi in tveganji neželenih učinkov. “Ne obstaja učinkovina, ki bi bila učinkovita za neko stanje, pa ne bi imela stranskih učinkov,” je bil jasen dr. Žgavec “Tisti, ki po televiziji ali pa po internetu prodajajo stvari, ki naj bi pomagale brez stranskih učinkov, zavajajo. Če je neka stvar učinkovita, bo imela tudi neželene učinke.
Pri potencialnih neželenih učinkih glede na znanstveno literaturo izstopa predvsem finasterid, ki med drugim lahko povzroči erektilno disfunkcijo in motnje libida.
Vendar pa dr. Žgavec ni pretirano zaskrbljen. “Finasterid je zelo staro zdravilo, na tržišču ga imamo že več kot 40 let, jemlje ga na milijone ljudi. Ne zaradi lasišča, prvenstveno so ga razvili za zdravljenje prostate. In v vseh teh letih se je izkazal kot precej varno zdravilo.”
Propecia, kot je tržno ime finasterida, je za zdravljenje plešavosti v Sloveniji dostopna od sredine 90. let. “Samo pri enem pacientu v moji dozdajšnji praksi so se pojavile večje težave. Vsekakor pa se pri določenih pacientih, ki imajo pač to smolo, neželeni učinki lahko pojavijo, in to seveda pacientom vedno razložim. Vsak se mora na koncu sam odločiti o sprejemljivem razmerju med pričakovanimi koristmi in tveganji.”
Foto: Profimedia
Nevarnost medikalizacije plešavosti
Številne raziskave kažejo, da lahko izgubljanje las zaradi običajne moške plešavosti predstavlja veliko psihološko breme za posameznika. A dr. Glen Jankowski, psiholog z britanske univerze Leeds Beckett, opozarja, da so podatki o tem komercialno napihnjeni.
S kolegico dr. Hannah Frith sta pred dvema letoma izvedla metaanalizo objavljenih raziskav o psihološkem učinku plešavosti. Ugotovila sta, da so v ozadju večine raziskav, ki moško plešavost prikazujejo kot bolezen s pogubnimi psihološkimi učinki, različni komercialni interesi.
Tudi vzorci sodelujočih v raziskavah so bili po njunih ugotovitvah pristranski, saj so bili v raziskave večinoma vključeni moški, ki so aktivno iskali rešitev za svojo plešavost, torej tisti, pri katerih je plešavost povzročala največje nelagodje. “Večina plešastih moških nikoli ne bo zdravila plešavosti. Preprosto jo sprejmejo,” je za Poglobljeno povedal dr. Jankowski.
Dr. Glen Jankowski (Foto: Leeds Beckett University)
Stigma plešavosti je po njegovem mnenju sodoben fenomen, povezan predvsem s potrebo po ustvarjanju povpraševanja za različna vprašljivo učinkovita sredstva za spodbujanje rasti las.
Skozi zgodovino plešavost po njegovih ugotovitvah ni imela tako negativnega prizvoka, kot bi lahko sklepali iz ohranjenih zapisov. “V zgodovinskih zapisih so se ohranile predvsem negativne reference na plešavost in recepti za zdravila proti plešavosti. Številne pozitivne ali vsaj nevtralne omembe plešavosti pa so se izgubile ali pa so bile spregledane.”
Pretirano opozarjanje na domnevne negativne posledice plešenja pa stigmo le še utrjuje, je prepričan dr. Jankowski. “Ko običajno moško plešavost označujemo za bolezen, moške silimo k uporabi izdelkov z vprašljivo varnostjo in negotovim učinkom.”
Običajne moške plešavosti ni mogoče označiti za bolezensko stanje
Da običajne moške plešavosti ni mogoče označiti za bolezensko stanje, se strinja tudi dr. Borut Žgavec. “Seveda, če ne gre za bolezensko stanje in če pacienta ne moti, ukrepanje ni nujno. Moško plešenje je stanje, ki je ozdravljivo v trenutku, ko se pacient s tem neha obremenjevati. Je pa to odvisno od številnih drugih dejavnikov, od njegove osebnosti, od njegovega sprejemanja samega sebe, od samozavesti.”
Vincent van Gogh – Žalujoči starec (hrani: muzej Kröller-Müller)
Čeprav ne gre za bolezen, ki bi skrajšala naše življenje, lahko namreč redčenje las človeka prizadene. “Noben pacient ne pride k meni brez potrebe. Napačno bi bilo pacienta prepričevati, češ pa saj vi imate več las kot jaz. Pacient, ki pride iskat pomoč, je v stiski. Ima težavo, jaz pa postavim diagnozo. Lahko se izkaže, da gre res za banalno izpadanje las, in v tem primeru ga lahko pomirim. Nikoli pa ne ocenjujem pacienta po tem, kako izgleda, ko pride skozi vrata.”
Plešavost pa je po njegovem mnenju danes bistveno manj stigmatizirana, kot je bila še pred nekaj desetletji. “Spomnim se še, da so bili redki moški, ki so si upali pobriti po lasišču. Danes je to nekaj vsakdanjega in sprejetega.”
Po zaslugi pogumnih posameznic, ki so se izpostavile, dodaja Žgavec, je tudi ženska izguba las danes mnogo manjša stigma kot nekoč.
Igralka Jada Pinkett Smith se spopada z alopecio areato (Foto: Profimedia)
“Lepota” in “mladost” sta danes pogojeni predvsem z našim ekonomskim statusom, kot je v članku o anti-ageingu pred časom v rubriki Poglobljeno opozorila zgodovinarka in analitičarka popularne kulture dr. Manca G. Renko. “Lepotna industrija služi na naši negotovosti, mi pa nikoli nismo živeli v bolj negotovih časih. V poznem kapitalizmu nikoli nismo dovolj: uspešni, srečni, bogati, izpolnjeni, priljubljeni in lepi.”
O odnosu do staranja teles, o lepotnih idealih, ki nam jih narekuje družba, in o anti-ageing industriji preberite tudi naš članek: Dobro izgledaš … za svoja leta.
