Policija, ki je zaradi našega poročanja o primerih nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki konec maja sprožila kriminalistično preiskavo, je nedavno podala kazensko ovadbo na tožilstvo. Po naših informacijah gre za primer nasilja zdravstvenega tehnika nad mladoletnikom, o katerem smo na N1 pisali spomladi. Leta 2020 so na Psihiatrični kliniki Ljubljana obravnavali prijavo tega dogodka, a notranji nadzor ni ugotovil nepravilnosti. Postavlja se torej vprašanje, kakšen je bil nadzor na kliniki in kako so obravnavali prijave nasilnih dejanj.
Policija je za N1 potrdila, da je v zadevi Psihiatrična klinika Ljubljana konec novembra na ljubljansko okrožno tožilstvo podala kazensko ovadbo zaradi sumov kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Kot so nam še sporočili z ljubljanske policijske postaje, so v še eni zadevi podali ločeno poročilo na podlagi 10. odstavka 148. člena zakona o kazenskem postopku, po katerem “policija pošlje poročilo državnemu tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo”. Policija je kriminalistično preiskavo sprožila po objavi našega preiskovalnega članka o nasilju na sprejemnih oddelkih Psihiatrične klinike Ljubljana, ki smo ga objavili konec maja.
Po naših informacijah se kazenska ovadba, ki jo je policija v zvezi s tem vložila na tožilstvo, nanaša na primer 14-letnega fanta, ki naj bi ga zdravstveni tehnik, potem ko je bil fant že zvezan na posteljo, udaril in ga dušil z blazino. Ko smo na policijo vprašali, ali se ovadba nanaša na prijavo nasilnega vedenja zdravstvenega tehnika nad mladoletnikom, ki je bil leta 2020 sprejet na kliniko, so na policiji to potrdili. Prejem ovadbe so potrdili tudi na ljubljanskem okrožnem tožilstvu. “V zadevi, o kateri poizvedujete, smo dne 29. 11. 2023 prejeli kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika. Državnotožilska odločitev v zadevi še ni sprejeta,” so zapisali.
“Naznanilka umaknila prijavo”
Štirinajstletnik je bil 9. junija 2020 sprejet na Enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki deluje v okviru Centra za mentalno zdravje na Grablovičevi ulici v Ljubljani, izhaja iz dokumentacije psihiatrične klinike, ki smo jo pridobili. Zaradi prostorske stiske je bil tega dne začasno hospitaliziran na izolacijskem oddelku v Polju. To je bil namreč čas epidemije in strogih preventivnih ukrepov v bolnišnicah, v Polju pa so imeli vzpostavljeno sivo cono za psihiatrične paciente. Naslednji dan, 10. junija, so ga premestili na Grablovičevo, kjer je takoj povedal, da ga je tehnik v Polju v dvigalu tepel in mu na obraz tiščal blazino.
To dogajanje nam je že maja potrdil tudi eden od fantovih svojcev: “Povedal je, da ga je, ko so ga fiksirali na posteljo, tehnik udaril v obraz in ga pokril z blazino, da se je dušil. Nad očesom je imel modrico, a nam je osebje takrat reklo, da se je mogoče tudi poškodoval med upiranjem.”
O tem dogodku smo že maja spraševali vodstvo klinike. Generalni direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar nam je odgovoril tako: “V konkretnem primeru je bil izveden interni strokovni nadzor, ugotovljene so bile nekonsistentne izpovedbe, posledično ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti dejanskega stanja in posledično morebitne odgovornosti. Naznanilka je umaknila izjavo.” ‘Naznanilka’ je bila po naših informacijah medicinska sestra, ki naj bi bila priča nasilju.
Zdaj pa smo pridobili dokumentacijo, ki kaže, da je bil tudi ta nadzor – kot nekateri drugi, o katerih smo poročali – izpeljan vprašljivo. Glede na zapisnik komisije in informacije, ki smo jih pridobili od članice te komisije, komisija ni opravila pogovora s fantom ali njegovim zakonitim zastopnikom, očitno pa tudi ni upoštevala navedb medicinske sestre, ki je povedala, da je bila priča nasilju. Sestra je, kot izhaja iz dokumentacije, nadrejeno ob tem opozorila, da si tega uradno ne upa povedati, in nato umaknila izjavo. S tem, zakaj je izjavo umaknila, se glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, ni ukvarjal nihče. Vodstvo klinike je bilo z incidentom prvič uradno seznanjeno 11. junija 2020, dva dni po domnevnem incidentu.
“Opazili modrice pod enim očesom”
Iz dokumentacije izhaja, da je bil fant na kliniko pripeljan v spremstvu policije. S sprejemom se glede na zapisano ni strinjal, bil je zelo vznemirjen ter verbalno in fizično agresiven. Dežurna zdravnica, ki je presodila, da fant potrebuje nujno hospitalizacijo, je odredila “fizično oviranje na postelji”, pri čemer so poleg nekaj zdravstvenih tehnikov pomagali tudi policisti. To pomeni, da so 14-letnika zvezali na posteljo s pomočjo pasov za roke in noge ter pasu, ki so mu ga namestili čez trebuh.
Ko je bil fant naslednji dan premeščen na Enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, je tam “jokal in povedal, da ga je ob sprejemu (…) zdravstveni tehnik udaril v obraz pod oko in mu na glavi držal blazino. Na oddelku so tudi opazili modrice na pacientovem telesu, rokah in nogah, kjer so nameščeni pasovi, in pod enim očesom,” so v dokumentaciji povzete navedbe glavne medicinske sestre na Centru za mentalno zdravje, v okviru katerega deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo.
Na Enoti so izpolnili poročilo o incidentu, kjer so zapisali: “Pacient ob sprejemu pove, da ima več modric po telesu, katere je dobil ob sprejemu v UPK LJ. Pove, da ga je zdravstveni tehnik boksnil v desno oko v dvigalu, medtem ko je bil fizično oviran. Vidna modrica nad in pod desnim očesom. Med fizičnim oviranjem naj bi isti zdravstveni tehnik tudi tiščal blazino na obraz in ga pri tem dušil.” Poročilo je bilo takrat poslano v vednost tudi strokovni direktorici prof. dr. Blanki Kores Plesničar.
Bala se je, da bi na oddelku “veljala za izdajalko”
O nasilju je poročala tudi medicinska sestra, ki je bila v času domnevnega incidenta v dvigalu. Njena nadrejena je 11. junija napisala zapis o dogodku, v katerem je navedla: “(…) Poklicala me je medicinska sestra, ki je bila prisotna pri dogodku, in mi povedala, da je vse res in da je zdravstveni tehnik resnično udaril pacienta in mu tiščal blazino na glavi. To se je zgodilo v dvigalu, ko so že oviranega pacienta peljali na oddelek. Povod za ta dogodek pa naj bi bila verbalna agresija pacienta, usmerjena napram tehniku. Povedala je, da se je počutila grozno in želela tisti trenutek zapustiti delovno mesto. Kasneje je prišel do nje zdravstveni tehnik, ki je pacienta udaril, in ji rekel, da ni videla ničesar in da to ostane med njimi.” Kot je še zapisala omenjena višja medicinska sestra, je sodelavki, ki je poročala o dogodku, povedala, da bo o tem poročala nadrejenim, saj da je to njena dolžnost. “Vseeno ni želela, da povem njeno ime, ker bi potem veljala na oddelku za izdajalko,” je še navedeno v zapisu, ki je datiran 11. junija 2020.
Komisija za notranji nadzor je kljub vsem tem navedbam zaključila, da “zaradi nekonsistentnih izpovedb ni mogoče v celoti in popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, zaradi česar komisija ne more opredeliti individualne odgovornosti udeleženih v incidentu”. Suma nasilja klinika po naših informacijah takrat ni prijavila policiji. Zdravstveni tehnik, ki naj bi bil nasilen do fanta, je po naših informacijah tudi po tej prijavi še naprej delal na sprejemnem oddelku. Po naših informacijah je še vedno zaposlen na kliniki.
“Nadzor je bil farsa”
Ena od članic komisije, ki je opravljala notranji nadzor nad omenjenim zdravstvenim tehnikom, nam je povedala, da je medicinska sestra, ki je bila priča nasilju, po tem dogodku tudi njej opisala “situacijo z dušenjem z vzglavnikom”. “Na pogovoru v okviru nadzora je sestra nato povedala, da se to ni zgodilo in da se je tehnik z blazino le branil pred fantovim pljuvanjem. Rekla je, da je v dvigalu stala tako, da ni mogla dobro videti, kaj se je zgodilo. Ko sem jo vprašala, ali je dobila navodilo, da spremeni svojo izjavo, me je samo gledala.” Sogovornica nam je še povedala, da je dvigalo, v katerem naj bi se incident zgodil, tako majhno, da ni mogoče, da sestra ne bi mogla videti dogajanja.
Na naše vprašanje, ali bi bila modrica na očesu lahko posledica samopoškodovanja oz. upiranja med sprejemom, kar naj bi osebje reklo fantovemu svojcu, je sogovornica odgovorila, da se to ne zdi mogoče. Fant je imel roke in noge namreč privezane na posteljo, ob sprejemu pa takšna poškodba glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, ni bila zabeležena.
Zanimivo je, da komisija za notranji nadzor pogovora s fantom, ki naj bi bil žrtev nasilja, ali z njegovim zakonitim zastopnikom ni opravila. V zapisniku nadzora so zapisali, da “razgovora niso mogli opraviti, ker je (pacient, op. a.) bil že odpuščen”. Članica te komisije nam je pred dnevi dejala, da bi takšen razgovor po pravilih morali opraviti in da dejstvo, da je bil fant že odpuščen, ni razlog, da ga ne bi. “Žal je bil ves ta nadzor farsa,” je dejala.
Fant oziroma njegovi svojci z izsledki nadzora nikoli niso bili seznanjeni. Ko smo mi maja v okviru novinarskega preiskovanja dogajanja na kliniki svojcu prebrali ugotovitve nadzora na kliniki, ki nam jih je takrat sporočil direktor Zalar, je svojec komentiral: “Najlažje je biti nasilen do teh pacientov, saj jim itak nihče ne verjame.”
Komisija je v zapisniku omenjenega nadzora leta 2020 med drugim predlagala uvedbo supervizije na obeh sprejemnih oddelkih, moškem in ženskem. Po navedbah naših virov supervizija ni bila uvedena.
“Redno uporabljajo blazino”
Višja medicinska sestra, ki je poročala o prijavi nasilja, je v zapisu navedla še, da ji je eden od zdravstvenih tehnikov povedal, “da pri nesodelujočih pacientih pri oviranju redno uporabljajo blazino, ker s tem preprečijo ugrize in pljuvanje po osebju. Če jim kdo pove za alternativo, jo bodo z veseljem uporabili. V pogovorih z zaposlenimi sem dobila informacijo, da do takih dogodkov večkrat prihaja in da ne vejo, čemu to pripisati.”
Več sogovornikov s področja zdravstvene nege in psihiatrije je poudarilo, da uporaba blazine ni skladna s strokovnimi smernicami in da je takšen ukrep nesprejemljiv. Tehnik ima po navedbah sogovornikov za zaščito na voljo zaščitno delovno opremo, poleg tega pa se pacient, ki je privezan na posteljo, skorajda ne more premikati.
Zalar nasilje kategorično zanikal
Generalni direktor klinike Bojan Zalar je torej nasilje nad pacienti večkrat kategorično zanikal, čeprav je bil očitno seznanjen z resnimi indici, da je bil štirinajstletni fant – privezan na posteljo – žrtev nasilja. Zalar je maja zatrdil, da “zdravstveni tehniki ne izvajajo nasilja nad pacienti”. Zagotovil je, da strokovni nadzori, ki jih na kliniki po njegovih zagotovilih sprožijo po vsaki prijavi nasilja, v nobenem primeru niso ugotovili nepravilnosti. Večkrat je tudi ponovil, da za “neresničnimi navedbami” stoji skupina nezadovoljnih zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, ki želijo očrniti kliniko.
Oktobra smo poročali, da je bilo vodstvo seznanjeno tudi s prijavama študentk zdravstvene nege, ki sta v času klinične prakse decembra 2022 več nadrejenih obvestili o nasilju nad starejšimi pacienti na kliniki. Ko smo junija vodstvo klinike prvič spraševali o prijavah, so nam takrat odgovarjali, da so ju že obravnavali. Po objavi našega članka, v katerem smo opozorili, da je bil nadzor zaradi prijav nasilja nad starejšimi izveden neustrezno, pa so s klinike sporočili, da za “dogajanja”, ki sta jih opisali študentki, niso vedeli in da so zato uvedli nov strokovni nadzor. V ponedeljek, 11. decembra, smo ponovno zaprosili za zapisnik in sklep omenjenega nadzora, ki je bil po navedbah klinike uveden 26. oktobra. Na našo prošnjo do petka, 15. decembra, zvečer niso odgovorili. Ko bodo, bomo njihova pojasnila objavili.
Odgovor klinike 19. decembra
S klinike so nam v torek, 19. decembra, odgovorili: “Izredni strokovni nadzor, ki smo ga uvedli na dan 26. 10. 2023 na podlagi očitkov na portalu N1, še poteka.”
V sredo seja sveta klinike
Za sredo, 20. decembra, je sklicana seja sveta Psihiatrične klinike Ljubljana, na kateri naj bi vodstvo klinike predstavilo “poročilo oz. pregled stanja glede na medijske objave za obdobje treh let”. Svet, ki ga zdaj vodi Tomaž Subotič, je na prejšnji seji 9. novembra vodstvu klinike po naših informacijah naročil tudi pregled gibanja stroškov za nekatere storitve, med drugim za storitve odvetnikov. Kot smo že poročali, je klinika samo julija odvetniški družbi Dobravc – Tatalovič & Kač plačala več kot 48 tisoč evrov, v letošnjem letu pa skupno že skoraj 170 tisoč evrov. Omenjena odvetniška pisarna je po javno dostopnih podatkih od leta 2010 od klinike prejela že skoraj milijon evrov. Na seji naj bi razpravljali tudi o nedavni finančni prevari, ki je kliniko stala skoraj 50.000 evrov.
Vsi članki o Psihiatrični kliniki, ki smo jih objavili v zadnjega pol leta, so zbrani tu: N1 dosje: Pričevanja o nasilju na ljubljanski psihiatrični kliniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje