Danes se bo po več kot petih mesecih sestal svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. Sejo je po naših informacijah sklical generalni direktor prof. dr. Bojan Zalar, na dnevnem redu pa ni točke o nasilju nad pacienti, na katero smo v preiskovalnem članku prvič opozorili že konec maja. Ali bo svet kljub temu zahteval pojasnila in terjal odgovornost vodstva? Z ministrstva za zdravje so po objavi našega drugega preiskovalnega članka o nasilju prejšnji mesec med drugim sporočili, da pričakujejo, da bo novi svet zavoda "z vso skrbnostjo naslovil vse očitke in v skladu s pristojnostmi tudi ustrezno ukrepal”. Potem ko smo na N1 oktobra objavili drugi preiskovalni članek, so bile o problematiki nasilja nad pacienti obveščene številne evropske in mednarodne organizacije. Skupina podpisnikov jih je v pismu opozorila tudi na neodzivanje pristojnih ministrstev in vlade.
Danes ob 15. uri se bo prvič sestal nov, 7-članski svet Psihiatrične klinike Ljubljana, ki ga je na seji 19. oktobra potrdila vlada. Vanj je za mandatno dobo štirih let kot predstavnike ustanovitelja potrdila Dragico Vrkič Kozlan, dr. Tomaža Subotiča, Simona Zoreta in Žigo Barbariča; kot predstavnik zavarovancev je bil imenovan Borut Bogataj, kot predstavnica uporabnikov pa Nika Cigoj Kuzma. Interese zaposlenih na kliniki bo v svetu zastopal Aljoša Lapanja.
Svetniki bodo na današnji seji med drugim potrjevali nov statut ter obravnavali polletno finančno poročilo. Obravnave nasilja nad pacienti na dnevnem redu ni, a je kljub temu pričakovati, da bo beseda tekla tudi o tem. Po objavi našega prvega preiskovalnega članka v rubriki Poglobljeno konec maja, v katerem smo opozorili na nasilje na sprejemnih oddelkih, je policija sprožila kriminalistično preiskavo, urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pa je uvedel sistemski nadzor. Ne preiskava ne nadzor še nista zaključena.
“Dali so mi dve injekciji, na silo. Tehnik mi je injekciji pribil v telo. Niso mi povedali, kaj mi dajejo. Potem so spustili rolete, da drugi pacienti ne bi videli v sobo. Pretepali so me po jajcih, po vsem telesu. Blazino so mi pritiskali direkt na obraz. Občutek sem imel, da me hočejo umoriti. Dušil sem se. Mislil sem, da bom umrl.”
Svet pod vodstvom Branke Neffat v celoti podprl vodstvo klinike
Predsednica sveta zavoda Branka Neffat na seji 7. junija (Foto: N1)
To bo prva seja sveta ljubljanske psihiatrične klinike po 7. juniju, ko je tedanji svet zavoda s predsednico Branko Neffat na izredni seji, ki je bila sklicana zaradi našega članka s pričevanji o nasilju, v celoti podprl delo vodstva klinike. Vlada je naslednji dan razrešila pet predstavnikov ustanovitelja in do izteka mandata imenovala nove člane, ki naj bi po tedanjih informacijah iz vlade Zalarja razrešili, če pred tem sam ne bi podal odstopa. Vendar pa se svet v tej sestavi nikoli ni sestal. Vodstvo klinike je namreč pri pravniku prof. dr. Radu Bohincu naročilo pravno mnenje, s katerim je zatrjevalo, da je bilo imenovanje nadomestnih članov v svetu zavoda nezakonito. Ministrstvo za zdravje, ki ga je v tistem času po odstopu Danijela Bešiča Loredana prevzel premier dr. Robert Golob, je vztrajalo, da so bili nadomestni člani imenovani zakonito. Vlada, ki bi kot ustanoviteljica javnega zavoda lahko zahtevala sklic seje sveta, tega kljub temu ni storila.
Ko je bil še minister za zdravje, je Bešič Loredan na novinarski konferenci 8. junija Zalarja pozval k odstopu, a je slednji to možnost zavrnil rekoč, da se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo v sistemskem nadzoru ugotovljeno, da je storil strokovne napake oziroma da je zanje objektivno odgovoren. Sistemski nadzor pet mesecev pozneje, kot rečeno, še ni zaključen, Zalar pa je še vedno generalni direktor klinike.
Direktor Psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar (Foto: Klara Bokan /BOBO)
Pričevanja o nasilju nad starejšimi
Oktobra smo v rubriki Poglobljeno na N1 objavili še en preiskovalni članek, z novimi pričevanji o nasilju, tokrat na enoti za gerontopsihiatrijo (EGP), kjer se zdravijo starejši s težavami v duševnem zdravju. Izkušeni medicinski sestri, ki sta bili na kliniki kot izredni študentki v okviru obvezne klinične prakse, sta za N1 opisali nasilje nekaterih tehnikov nad več pacienti. Kljub temu da sta o nasilju, ki sta mu bili priča, že decembra 2022 poročali trem nadrejenim na kliniki, strokovni nadzor takrat ni bil uveden. Zaradi nasilnega in neustreznega vedenja na enoti za gerontopsihiatrijo so na podlagi njunih prijav ter prijav delovnih terapevtov uvedli nadzor šele julija.
“Gospod je sedel na stolu na hodniku, tehnik pa je prišel mimo in ga brez kakršnegakoli povoda najprej dvakrat ali trikrat brcnil v golen, potem pa še nekajkrat z roko udaril po glavi.”
Pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego dr. Jožica Peterka Novak je izdala sklep o uvedbi strokovnega nadzora 20. julija na podlagi uradnih zaznamkov, ki so vključevali prijavo študentk in prijavo delovnih terapevtov. Po naših informacijah je tričlanska komisija 28. 7. zaradi kompleksnosti problematike zaprosila za podaljšanje roka za izvedbo nadzora, vendar pa je isti dan Zalar izdal nov sklep o uvedbi nadzora na EGP, pri čemer je imenoval drugačno komisijo, ki naj bi ta novi nadzor vodila. Vanjo je imenoval dva dodatna člana, psihiatra in pravnico; namesto višje medicinske sestre pa je bila naknadno imenovana magistrica dietetike oziroma vodja oddelka bolnišnične prehrane na kliniki.
Več virov je povedalo, da je v nadzoru, potem ko je Zalar spremenil komisijo, sodelovala tudi zunanja odvetnica Irena Dobravc Tatalovič, čeprav je šlo za interni nadzor nad delom zdravstvene nege, sama pa na kliniki ni zaposlena, niti ni strokovnjakinja na področju zdravstvene nege. Na naša vprašanja, na kakšni osnovi je sodelovala v nadzoru, glede na to, da ni bila članica komisije, in kakšna je bila njena vloga, ni odgovorila. Sporočila je, da je njena odvetniška družba “zavezana k delovanju v skladu z Zakonom o odvetništvu in Kodeksom odvetniške poklicne etike, zato informacij o sodelovanju s klienti ne sme razkrivati”. S klinike nam jasnega in nedvoumnega odgovora na to vprašanje niso zagotovili. Pojasnili so le, da so komisijo razširili “zaradi zagotavljanja večje objektivnosti in strokovnosti postopka”.
Zalar je nato 3. oktobra izdal sklep o strokovnem nadzoru, iz katerega izhaja, da neprimernih ravnanj na enoti za gerontopsihiatrijo ni bilo mogoče potrditi. Sklep je bil izdan, ne da bi komisija govorila s študentkama, čeprav je bilo z njunima prijavama na kliniki seznanjenih več zaposlenih, vključno z vodstvom. To dokazujejo tudi pojasnila, ki so nam jih v zvezi s prijavo študentk iz klinike pošiljali že junija, ko smo o tem prvič spraševali.
Zalarjeva pomočnica odstopila s funkcije in dala odpoved: “Lažejo”
Vodstvo klinike je prejšnji mesec kljub temu po objavi našega članka sporočilo, da za “dogajanja”, ki sta jih v članku opisali študentki, niso vedeli in da so zato zdaj uvedli nov, že tretji strokovni nadzor v zadnjih štirih mesecih. Študentki sta za N1 komentirali, da sta ob tem izjemno začudeni, saj da sta že konec avgusta na kliniko sporočili, da sta pripravljeni (ponovno) izpovedati o nasilju. Po tem ju s klinike niso več kontaktirali, sta povedali.
Foto: Klara Bokan /BOBO
Na naša vprašanja o prijavah študentk so nam s klinike že junija odgovarjali, da so z njunima prijavama seznanjeni in da so ju tudi ustrezno obravnavali. Sporočili so, da je bil z enim problematičnim tehnikom izveden varnostni pogovor, vendar pa da neustreznega vedenja ni bilo možno ugotoviti. V zvezi z drugim so napisali, da je bil odrejen strokovni nadzor, a da je “obravnavana zaposlena oseba takoj za tem sama dala odpoved”. Eden od zdravstvenih tehnikov, ki je bil po besedah študentk nasilen do pacientov, je na kliniki po naših informacijah delal še pet, drugi pa še devet mesecev. Oba sta sama dala odpoved.
Zalarjeva pomočnica za zdravstveno nego Jožica Peterka Novak, ki je uvedla prvi nadzor zaradi prijav nasilja nad starejšimi, je prejšnji mesec odstopila s funkcije in dala odpoved, za N1 pa je med drugim dejala: “Ne želim več delati z ljudmi, ki jim nista pomembni varnost pacientov in kakovost oskrbe in ki lažejo in prilagajajo resnico.” S klinike so se odzvali, da bodo zaradi njenih izjav za naš medij, ki da so žaljive, neutemeljene in neresnične, uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. Katere neresnične navedbe naj bi izjave vsebovale, niso pojasnili.
Opozorila o utišanju prič dosegla evropske organizacije
Po našem članku o nasilju nad starejšimi bolniki na kliniki se je prejšnji mesec med drugim odzvala Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so opozorili, da so v minulih mesecih večkrat poskusili vzpostaviti dialog z vodstvom psihiatrične klinike, a da vodstvo za to ni pokazalo interesa. “V ZOPS si prizadevamo, da bi vsi akterji v zdravstvenem sistemu slišali glas pacientov. Če kdo na to ni pripravljen, ali je lahko del zdravstvenega sistema?” so zapisali.
Odzvala se je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je sporočila, da “od prvih razkritij o dogajanju na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana spremlja odziv pristojnih služb in področnega ministrstva”.
Z ministrstva za zdravje, katerega vodenje je pred kratkim prevzela Valentina Prevolnik Rupel, so po objavi članka o nasilju nad starejšimi pacienti sporočili, da ministrica “ostro obsoja vse oblike nasilja, še bolj zavržno pa je, če se izvaja nad ranljivimi skupinami”. Dodali so, med drugim, da “ministrstvo za zdravje pričakuje, da bo nov svet zavoda z vso skrbnostjo naslovil vse očitke in v skladu s pristojnostmi tudi ustrezno ukrepal”.
N1
Nekaj dni po tem je skupina podpisnikov, med njimi ljudje z izkušnjo, strokovnjaki s področja duševnega zdravja, aktivisti in nevladniki, na več mednarodnih in evropskih organizacij poslala pismo s pozivom k nujnemu ukrepanju zaradi nasilja na psihiatrični kliniki, pri tem pa so opozorili na neodzivanje pristojnih ministrstev in vlade. “Priča smo velikemu utišanju pričevanj o nasilju, ki so jih podale žrtve, odsotnosti prevzemanja odgovornosti in pomanjkanju resne obravnave nasilja nad ljudmi z oviranostjo,” so opozorili v pismu.
Mednarodne in evropske organizacije – med njimi komisarko za človekove pravice pri Svetu Evrope – so pozvali, naj slovensko vlado pozovejo k takojšnjemu ukrepanju. Pismo so poslali tudi odboru Odboru Združenih narodov za pravice invalidov in Odboru Združenih narodov proti mučenju. Kot smo poročali, bo slovenska delegacija pred Odborom Združenih narodov proti mučenju čez teden dni zagovarjala periodično poročilo po Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, po naših informacijah pa se pripravlja tudi na zagovor glede nasilja na psihiatrični kliniki. Na slednje jo je v senčnem poročilu opozoril Varuh človekovih pravic.
V zadnjem letu naj bi kliniko zapustilo več kot 20 zdravstvenikov
Nekateri zaposleni, s katerimi smo se v zadnjih tednih pogovarjali o razmerah na kliniki, opozarjajo, da je v luči dogodkov v zadnjih mesecih klima na kliniki slaba. V zadnjem letu je več zaposlenih v zdravstveni negi odšlo, po naših informacijah skupno več kot 20 odhodov ostaja nenadomeščenih. Iz letnega poročila za leto 2022 je razvidno, da plan zaposlovanja ni bil uresničen in da je na tej postavki – glede na plan – ostalo neporabljenih štiri milijone evrov.
Tisti, ki ostajajo, so preobremenjeni in v povečanem stresu, mladim nima kdo predati strokovnega znanja – o vsem tem so nam pripovedovali sogovorniki že spomladi. Zaradi slabih razmer naj bi še več zaposlenih razmišljalo o odhodu, pravijo naši viri. Da se soočajo s pomanjkanjem kadra na področju zdravstvene nege, nam je že maja potrdil tudi Zalar. Razlog, da plan zaposlovanja za leto 2022 ni bil uresničen, je po Zalarjevih besedah v neuspešnih razpisih za zaposlitve. Kot nam je pojasnil takrat, se na razpise, ki jih stalno objavljajo, “praktično nihče ne prijavi”.
Naši viri pravijo, da je problem v odsotnosti vizije razvoja in v slabem vodenju. “Na kliniki se že dolgo preveč ukvarjamo zgolj sami s sabo,” je dejal eden od virov, ki je na kliniki že dolgo zaposlen in dobro pozna razmere.
Pristopu julija plačali 15 tisoč, odvetnici skoraj 50 tisoč evrov
N1
Vodstvo klinike je po naši objavi pričevanj o nasilju konec maja “zaradi obtožb in napadov v medijih” angažiralo oglaševalsko agencijo Pristop, ki ji je klinika za pomoč pri komunikaciji z mediji po javno dostopnih podatkih julija plačala nekaj več kot 15.000 evrov. Klinika pa je od objave pričevanj okrepila tudi sodelovanje z že omenjeno odvetniško pisarno Dobravc – Tatalovič & Kač, s katero sicer sodeluje že od leta 2010. Samo julija je omenjeni odvetniški družbi plačala več kot 48 tisoč evrov, v letošnjem letu pa skupno 154 tisoč evrov. Odvetniška pisarna Dobravc – Tatalovič & Kač je po javno dostopnih podatkih od leta 2010 od klinike prejela že skoraj milijon evrov. Klinika sicer po naših informacijah pogodbeno sodeluje s še eno pravnico, čeprav ima tudi svojo pravno službo.
Kot smo poudarili že ob objavi obeh preiskovalnih zgodb:
je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
številni, ki se zdravijo oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;
ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu. Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
