Zemljina Luna ima družbo, in sicer kvazi naravni satelit oziroma t. i. mini luno, ki bi lahko bil odpadli delček Lune.
Okoli Zemlje kroži druga luna. Kamo’oalewa, kot so telo poimenovali znanstveniki – kar je havajski izraz za nebesno telo.
Kvazi sateliti (ali mini lune, kot jih nekateri radi poimenujejo) pravzaprav niso nič novega. Študija je pokazala, da Zemljo v vsakem trenutku verjetno spremlja vsaj en kvazi satelit, večji od enega metra, ki naredi vsaj en krog okoli Zemlje, preden spet pobegne. Nobeden ne ostane dolgo, ker je njihova orbita zaradi gravitacije Lune in Sonca precej nestabilna.
Zakaj je Kamo’oalewa tako poseben?
Kamo’oalewa so prvi opazili v havajskem observatoriju Haleakalā 27. aprila 2016. Vendar je novo odkrito telo zaradi svojih posebnosti pustilo odprtih kar nekaj vprašanj.
Telo s premerom 41 metrov je predaleč, da bi ga lahko obravnavali kot pravi Zemljin satelit, a najstabilnejše od dosedanjih zemeljskih kvazi satelitov.
Poleg tega Kamo’oalewa ne kroži neposredno okoli Zemlje. Približno polovico časa je bližje Soncu kot Zemlja in prehiteva naš planet, polovico časa je bolj oddaljeno, izven zemeljske obite, zaradi česar zaostane.
Kamo’oalewa prav tako ostaja temen in ni kot so “običajni” asteroidi, ki se močno zasvetijo, ko so izpostavljeni infrardeči svetlobi.
Njegova svetloba je izjemno šibka in ga je zato težko opazovati, poroča Benjamin Sharkey z univerze v Arizoni.
Vprašanje za kakšno telo natančno gre, je tako ostajalo odprto vse do leta 2021, ko je bila izvedena obsežna karakterizacija materialov. Z uporabo velikega binokularnega teleskopa in teleskopa Lowell Discovery so znanstveniki ugotovili, da je asteroid pravzaprav sestavljen iz Luni podobnih silikatov in je lahko delček Lune.
“Ne izgleda kot “običajen” asteroid. Pregledali smo skoraj 2.000 spektrov drugih asteroidov, ki so v bližini Zemlje, in nobeden od njih se ni ujemal.”
Šele ko so sestavo primerjali z vzorcem luninega kamna, so dobili še zadnji košček sestavljanke.
Kot kaže, je Kamo’oalewa delček lune, ki se je morda odlomil ob udaru asteroida in od takrat kroži okoli Zemlje.
Raziskovalci ocenjujejo, da bo naši luni delal družbo približno 300 let. Potem ga privlačnost Zemlje in Sonca ne bo mogla več držati, zaradi česar bo odletel v vesolje.
Vir: Lunar-like silicate material forms the Earth quasi-satellite
